Zakaj je Janševa obsodba še en višek slovenskega sodstva

Doživeli smo še en višek slovenskega sodstva, tokrat na planu elementarne logike. Obsodba Janeza Janše pred Okrožnim sodiščem v Celju z dne 2. 11. 2023 je namreč skregana z zdravim razumom. Janšo so obsodili zato, ker je zapisal neresnico (1), za katero je vedel, da jo izreka (2). Izrekel jo je z namenom napasti čast in dobro ime (3).

Zapisal je sledeče: “Neverjetno za EU v 21. stoletju, da sodelavec pri umoru novinarja še vedno vodi STA in zato mesečno pokasira 8500 evrov. Več kot predsednik republike.” 

Ko je Janša zapisal, da je Veselinovič sodelavec pri umoru novinarja, je imel v mislih, da je z mobingom soustvaril pogoje za novinarjevo smrt za rakom. Sodišče bi se moralo ukvarjati najprej s tem, ali se je mobing v STA zares dogajal, nakar z vprašanjem, ali je bilo Veselinoviču znano, da je pokojni novinar hudo bolan, ko je nad njim izvajal mobing. Janšo bi smeli obsoditi le, če bi se skozi skrben dokazni postopek izkazalo, da mobinga tedaj v STA Veselinovič ni zganjal (konkretno in na splošno) ter da pri ravnanju z novinarjem ni vedel za njegovo hudo bolezen. Po neuspelem dokazu resnice pa bi se ugotavljalo, ali je način oblikovanja misli žaljiv.

Namesto tega je sodišče sklenilo, da Veselinovič ni sodeloval pri umoru, da je Janša vedel, da Veselinovič ni sodeloval pri umoru, pa ga je kljub temu dolžil sodelovanja pri umoru, z namero škodovati Veselinovičevi časti. Vsem je jasno, da Veselinovič pri umoru ni sodeloval na klasičen način. Ni streljal, zastrupljal, davil, klal … Vsem je jasno, da je Janša vedel, da Veselinovič ni streljal, zastrupljal, davil, klal … Zato Janša ni mogel zatrjevati neresnice, vedoč, da govori neresnico. Izrazil se je figurativno, karikaturno, simbolno, uporabil je besedno figuro preneseno, ne dobesedno. Na isti način, kot bi dejal, da je obrat v Anhovem pomoril pol Slovenije, da je deževje uničilo celo Šaleško dolino, da je TEŠ 6 pokopal celotno gospodarstvo, da bo SDS na volitvah odpihnila konkurenčne stranke. Gre za literarno obliko rabe pretiranih izrazov, da bi se skozi karikaturo izrazilo temeljno stanje na podčrtan, domiseln, duhovit, posplošen način. V konkretnem primeru, da bi ojačal lastnost, početje maltretiranja v službi. Lahko bi zapisal: “Veselinovič je ob živce spravil ves STA”. Pa bi bilo vsem jasno, da ne vsakogar v STA, temveč zajetno število zaposlenih. Vsakodnevno poslušamo, kako bo Svoboda uničila državo. Seveda ne bo z macolami ravnala vsak kamen in skalo ter ne bo minirala cest in rudnikov. Po njenem odhodu z oblasti bo pač država na nižji gospodarski ter vsaki drugi ravni, in to je vse. Da sodišče tega ne razume je obsceno. In spet, ko zapišemo, da sodišče tega ne razume, ne mislimo na vse sodnike, stavbo sodišča, zapisničarke, snažilke …  Mislimo na senat, ki je oblikoval dokazni zaključek.

V posledici zapisanega Janša ni mogel napasti časti in dobrega imena. Trdil je, da je mobing, ki ga je Veselinovič širil po STA, vplival na razvoj novinarjeve bolezni. Kar je v prenesenem pomenu sodelovanje pri nastopu smrti. Resda bi se lahko izrazil tudi “v rokavicah” in zapisal, da je pokojni novinar umrl tudi zaradi Veselinovičevega trpinčenja, kar pa bi spet predstavljalo napad na čast in dobro ime. Kakor koli bi se torej izrazil, bi Veselinoviču posegel v čast. Toda v obliki razžalitve – kdor drugega razžali …! Sodišče torej ne zazna, da je Janša vedel, da Veselinovič ni sodeloval pri umoru v ozkem, dobesednem pomenu, temveč se je izrazil figurativno. Kvečjemu je torej žalil, ne obrekoval! Kar bi ne bilo pomembno, če ne bi kazalo na neukost sodišča. 

Na koncu smo pred isto težavo kot v letu 1988 – ali ima oseba v sodobnem svetu pravico objaviti, kar nekoga prizadene ali ne. Tako v zadevi pred JLA kot v tej celjski ni poudarek v načinu; tedaj je bilo bolje zamolčati določenih nespodobnosti, sedaj enako. Razkriti vsebino spornega dokumenta ali Veselinovičevega ravnanja s podrejenimi ni bilo zaželeno. Toda, ali je kaznivo?

Če tožilstvu in sodišču v časih JLA ne moremo očitati nestrokovnosti, pa ostane zla namera. Sodišču v Celju smemo očitati nestrokovnost, za katero spet ostane zla namera. Upam na čase, ko bo smel Janša spregovoriti v miru, ne da bi ga kaznovali.