Ana Roš, še nekaj je treba pristaviti v vam tako ljubi italijanščini: »Tempi passati.« Lahko zganjate histerijo, lahko obtožujete vlado, lahko hujskate k uporu, lahko kolesarite po Kobaridu ali Ljubljani – vendar se morate zavedati, da so se časi spremenili.
Izidor Rejc je bil nadvse uspešen direktor med letoma 1966 in 1975. Alpina je bliskovito rasla, tudi njena trgovska mreža. Po ideje so šli k znanim francoskim imenom. Leta 1975 so komunisti povedali, da ni več primeren. Odšel je v Mercator in tam zasedal več direktorskih položajev.
Nad Gozd Martuljkom nad nekdanje smučišče pelje gozdna pot. Pozimi se spremeni v krasno sankališče. Urico po poti navzgor in osem minut uživanja navzdol. Vse besede so pravzaprav preveč.
Nauk te zgodbe je zagotovo spoznanje, da je Filip Tekavec kot revolucionar postavil svojo razredno zavest pred domovinsko, domoljubno, pred tigrovski upor proti fašističnemu terorju in raznarodovanju Primorcev, saj se je mogel in bi se moral zavedati posledic svojega nepremišljenega dejanja.
V treh desetletjih samostojnosti države niso s tisoči zaposlenih sposobni razviti delujočega nacionalnega stanovanjskega programa? S stališča gospodarstva bi morali ti ljudje leteti z delovnih mest zaradi nesposobnosti.
Plutarh opominja, da lahko tudi manj nadarjeni otroci, če so deležni pravega učenja in vaje, dosežejo odličnost. Lenoba uniči naravni dar, učenje pa popravlja šibkost narave.
Letos, ko praznujemo trideset let naše suverenosti lahko le ugotovim, da sem bil v veliki zmoti oziroma prevaran s strani tistih, s katerimi sem tesno sodeloval in jim verjel. Danes nekateri iz takratnih Demosovih vrst napadajo vsakogar in vse, ki se ne klanjajo starim komunističnim idejam. Ti namreč prek svojega podmladka še vedno obvladujejo večino medijev in velik del državnega gospodarstva
Vodstvo DESUS se mora odločiti, ali so politična stranka, ki skrbi zlasti za interese upokojencev, ali so pač ena od levih političnih strank, ki za svoje cilje upokojence zgolj izkorišča.
Martin Luther je temu, kar ga je v Cerkvi motilo, oporekal na temelju Biblije. Izzval jezo verskih veljakov. Papež Leon X. je naštel 41 domnevnih zmot in pod grožnjo izključitve zahteval, da se jim v šestdesetih dneh spokorno javno odpove, česar pa ni storil. Poklican je bil v Worms, kjer je 17. in 18. aprila 1521 je potekalo prvo zaslišanje Martina Luthra pred Zborom nemških stanov.
Očitno je zdaj levičarska internacionala odločena s pomočjo islamskih politikov, imigrantskih lobijev, predvsem pa družbe brez vere, vrednot, meja in spoštovanja dostojanstva človeka te temelje s prefinjenimi metodami podreti in vzpostaviti svet prazne medkulturnosti, v katerem si vsak lahko privošči vse.
Vitomir Gros je s svojimi parlamentarnimi nastopi vzbujal veliko pozornosti. Najbolj je odmevalo njegovo razdeljevanje banan, ko je bila na dnevnem redu kandidatura Marka Voljča za novega mandatarja slovenske vlade.
Še pogosteje pa Tomaža označimo za dvomljivca, zaradi česar neupravičeno sklepamo: Če je dvomil sv. Tomaž, ki je bil dolgo z Jezusom, če je dvomil on, ki je bil svetnik, se lahko z njim poistovetim in si vsaj nekaj verskega dvoma dovolim tudi sam.
Kanadski duhovnik se je v življenje, ker je Bog to želel. Niti za trenutek se ni počutil utrujenega niti se ni dušil ali lovil zraka. Bilo je, kot da se je ravnokar potopil in še isti trenutek splaval iz vode – nič drugega.
Pes Aron, ki je bil uspavan, ni bil likvidiran, kar naj bi čakalo ministra Hojsa, ki je vložil kazensko ovadbo zaradi groženj uporabnika Facebooka Alojza Breznika, ki mu je napisal, da je pes, “ki ga je potrebno likvidirati.” Minister Hojs se čudi, da za okrožno državno tožilko Klementino Prejac omenjene besede ne predstavljajo “resne grožnje”.
Cinična teorija – kako je aktivistična študija dognala vse o rasi, spolu in identiteti avtorjev Helen Pluckrose in James Lindsay je knjiga v obrambo liberalizmu, torej tudi v prid pravic in proti diskriminaciji istospolnih in drugih manjšin, a brani drugačen liberalizem, kot ga poznamo v Sloveniji.
Delajmo skupaj z Romi za Rome. Ne delajmo namesto njih, ampak jih vključimo v delo. Ne postavljajmo jim hiš, ampak jih skupaj z njimi gradimo. Bolj jih bodo cenil, ker bo videli koliko truda je treba vanjo vložiti.
Poleg Milana Kneza, ki je skupaj z menoj preživel toliko let in pri poklicnem delu naredil veliko dobrega, ko je nadzoroval gradnjo ljubljanskega kliničnega centra in pozneje Cankarjevega doma, spomnim še nekaj kolegov iz bitolske vojaške šole, saj smo dolgo ostali povezani in jih danes tudi ni več med nami.
Ko glavni problem novinarstva in s tem realnega poročanja postane prepričanje, da je komunizem nekaj drugega, boljšega. Predvsem naj ne bi bilo nevarno. Zavedena inteligenca je v tem primeru nevarnejša kot radikalni levičarji.
Če so bili mediji pregovorno psi čuvaji državljanov pred oblastjo, so sedaj postali popadljivi šakali, ki ne izbirajo žrtev, ker jih sla po krvi žene vedno naprej. Sprejetje načela: slaba novica je najboljša novica, je postalo pogubno vodilo slehernega resnega žurnalizma.
Tranzicije še nismo končali, čeravno je od osamosvojitvene vojne in uvedbe (le formalne) demokracije mimo že trideset let. Še bolj čudno je, da so se bivši komunisti – zakleti privrženci enorazredne družbe (tajkuni), po propadu formalnega komunizma takoj spremenili v kapitaliste.