Kralji so odšli napolnjeni, zadovoljni, srečni, veseli, obogateni. Del svojega materialnega bogastva so podarili, a odšli so neprimerno bogatejši v srcih in z blagoslovom Boga.
S priznanjem Slovenije je Nemčija je dosegla velik diplomatski uspeh, ker so ji končno kljub nasprotovanju in pomislekom sledile vse države ES – in to proti nasvetu in svarilu iz Združenih držav in generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov Javierja Péreza de Cuéllarja.
Če te Milan Kučan uči demokracije, potem pristaneš v revizionizmu, revanšizmu in se vračaš v totalitarizem. Zdaj je jasno, da nas ves levi pol vabi prav k temu. Nazaj v rdeči raj!
Dr. Janez Juhant je sogovornik globoke misli, daljnosežnega pogleda in jasne besede, na slovenskega človeka gleda stvarno in z upanjem, ponavlja, da je dozorevanje družbe počasen in zahteven proces, ki mora graditi na dialoškosti in vzajemnosti.
Ljudje cenimo, če kdo pride od besed k dejanjem. Toda danes nam gre še za nekaj bistveno večjega, za zakramentalno povezavo dveh besed: ko beseda, ki jo damo sozakoncu, postane eno z Besedo, ki je bila Bog in je bila od začetka.
Spomenka Hribar, ki naj bi že pred desetletji dala pobudo za narodno spravo, jo pa v bistvu onemogoča z nenehnim postavljanjem klicajev in pike. Zaustavite desnico! Spomenka nenehno gradi mostove, a jih hkrati tudi že sproti za sabo dosledno podira. Namesto da bi sovraštvo odpravljala, ga kot ideologinja starih sil samo še obnavlja.
Zbirka Studia Slovenica vsebuje gradivo slovenskih izseljenskih društev vse od konca 19. stoletja, izjemno zbirko o življenju in delovanju Slovencev v begunskih taboriščih v Avstriji in Italiji po drugi svetovni vojni, fond Slovenske ljudske stranke od odhoda iz Jugoslavije leta 1941 dalje ter osebne fonde mnogih izjemnih posameznikov, ki so s svojim delom zaznamovali tako slovenske izseljenske skupnosti kakor tudi prispevali k napredku države, v kateri so si ustvarili eksistenco.
Dr. Janez Arnež, znan po arhivski zbirki Studia Slovenica, je več kot pol stoletja zbiral gradivo, ki so ga ustvarili Slovenci izven meja Slovenije.
Janez Mihovec, Marijina cerkev v Suši V zatrepu Selške doline, še precej nad Železniki in tik pred Zalim Logom naš pogled pritegne cerkvica na grebenu. Nekaj niže se Selška Sora spravi v nekakšno zavito sotesko. … Beri dalje
Latenten konflikt med globalnim Zahodom, ki je sicer tudi nominalno vse manj krščanski, in muslimanskim svetom bo namreč težko rešiti brez upoštevanja religiozne dimenzije.
Nadškof Šuštar in celotna Cerkev na Slovenskem sta odločilno zaznamovala slovenski in tudi evropski prostor tako na verskem področju kot tudi na kulturnem, družbenem področju in odločilno prispevala k slovenski osamosvojitvi leta 1991.
S prijavo k Molitveni pobudi za Slovenijo, ki bo trajala od 1. januarja do 24. maja 2022, se zavežemo, da bomo molitvi zvesti in bomo tako našo domovino, državne voditelje in vse prebivalce obdajali z molitvijo, v veri in zaupanju klicali nanjo Božji blagoslov in jo po Mariji izročali v Božje varstvo.
Vedno bolj me motijo tri stvari: razraščanje sovraštva, laž in prostaštvo med politiki. Pogrešam pa hvaležnost, ki je tipično človeška lastnost, saj je živali ne premorejo. Prepričan sem, da to ne moti samo mene, ampak večino Slovencev. Sovraštvo, laž in prostaštvo ob odsotnosti hvaležnosti so namreč rakasta rana naroda.
Glavni vtis, ki smo ga letos dobili pri vseh božičnih mašah, so bile prazne klopi. Ne le zaradi covida, temveč zaradi splošne izgube zaupanja v Boga. Kot da je eden od najvažnejših življenjskih smislov izpuhtel.
Kljub zelo jasni odločitvi slovenskega naroda na plebiscitu decembra 1990 pa so mnogi politiki imeli še kar čudne ideje o izvedbi te zgodovinske odločitve. Kot vedno prej in pozneje je bil idejni vodja takšnih »internacionalističnih« idej – Milan Kučan. Že ob svojem govoru, ob slavnostnem zasedanju Skupščine RS, je poudaril: »Cilj ni meja na Kolpi in Sotli, ampak preseganje meja!«
Dragi možje, drage žene, dragi otroci, želimo vam obilje topline v vaših družinah, v vseh vaših odnosih. Naj bo leto 2022 leto zaupanja. Zaupanja v to, da Bog vse obrne v dobro!
Maša Kociper je med interpelacijo ministra Hojsa ubrala milejše strune, takšne, kot jih še nismo slišali pri nobeni interpelaciji. Kot bi se nekaj premaknilo v njej, porodilo čustvo, da minister vendarle ni takšna pošast, kot ga opisujejo njeni sobojevniki. Ta njen milejši ton je zaznal tudi Aleš Hojs, ne le moja malenkost. Pozneje, ko je repliciral poslancem, se je odrazil v spravljivejšem tonu ob njenem imenu.
Ni treba, da se oziramo kvišku in upamo, da nam bo Bog namenil pozornost, saj nas preproste jaslice nagovarjajo, naj usmerimo pogled k sebi, na svoj dom, med ljudi, ki nas obdajajo, na Cerkev, ki ji pripadamo. Tam nas čaka mir, ki ga spremljata veselje angelov in slava nebes.
Leto 2021 sta zaznamovala covid, ki je bolezen duše, saj ljudje marsikje niso bili sposobni stopiti skupaj, in histerija ter sovražnost do sedanjega predsednika vlade.
Enotnost, ki spoštuje različnost, potrebujemo tudi danes. Je pogoj oblikovanja poti do skupnih ciljev. Naš zgled in vodilo za prihodnja ravnanja je lahko samo množična podpora osamosvojitvi in enotnost politične elite v času plebiscita, ki … Beri dalje