Precejšen del leta Viševnik ni kaj dosti posebnega. Pač eden izmed vrhov nad Pokljuko. Vse to pa se spremeni pozimi. 2050 metrov visok vrh je sorazmerno lahko dostopen in ima prelep razgled. Od vsepovsod se … Beri dalje
Namesto izganjanja deklet iz šol in žensk iz delovnih okolij bi bilo treba postaviti vprašanje, kako pritegniti fante k vpisu ter resnemu učenju in študiju, kako se z učnimi načrti približati načinu razmišljanja in dela fantov.
V prvem povojnem času, ko se je nova oblast šele postavljala, smo pogosto slišali, da po dvajsetih letih ne bo nobenega farja in cerkve več. Cerkve še stojijo, verniki se udeležujejo maš, središče Ljubljane je … Beri dalje
Ne smemo pozabiti, kaj hočejo levičarji, ko govorijo o »vrnitvi v demokracijo« ali pa o »zadnji bitki naše generacije« ali pa o »boju proti fašizmu«. Jasno je, da hočejo nazaj v totalitarizem. In Levica je med strankami, ki si to najbolj želijo, najbolj skrajna.
Vprašanje v tej vojni ni, kdo dela dobro in kdo hudo, ampak ali je vojna sploh lahko nekaj dobrega, če v vojni trpijo in umirajo navadni ljudje na obeh straneh. Drugo vprašanje, ki dopolnjuje prvo, pa je, v čigavem imenu in za kašno ceno trpijo navadni ljudje, ki se med seboj ne poznajo.
Pred 69 leti, 5. marca 1953, so v Moskvi naznanili smrt sovjetskega diktatorja Josipa Visarionoviča Stalina, ki je skupaj z Leninom kriv za smrt milijonov nedolžnih. Umrl je v 74. letu starosti že nekaj dni pred tem datumom zaradi možganske kapi.
Evropa in svet se treznita, čakajo nas težki časi, slovenska levica pa še vedno noče razumeti latinskega reka: »Igitur qui desiderat pacem, praeparet bellum.« (Če želite mir, pripravite se na vojno.)
Zakonca Hribar, kaj je za nas vrednota, kaj nam v ponos: revolucija in enoumje SFRJ ali demokracija in samostojna Republika Slovenija? Bo slovenski parlament še naprej zavračal podpis Resolucije Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu? V čigavem imenu in komu v korist? Slovenci, vprašajmo se, kam plovemo?!
V Ukrajini je Gareth Jones spoštovan kot narodni junak, ki je zahodu razkril razsežnosti holodomora. Leta 2008 je bil posthumno odlikovan z ukrajinskim redom časti za izredno služenje državi in njenim prebivalcem. Počastila sta ga tudi univerzi Cambridge in Aberystwyth.
Katoliški pedagogi bi radi odprli širok pogovor o vlogi posameznika in skupnosti v Cerkvi. Radi bi slišali tako pedagoge kot tudi druge ljudi, kako si predstavljajo in kako želijo hoditi po skupni poti v prihodnost, kamor nas je vse z razglasitvijo Sinode povabil papež Frančišek. Ustvariti želijo okolje, v katerem se bo slišal vsak glas.
V spopadu med Ukrajino in Rusijo smo se opredelili za ukrajinsko stran, ne da bi kaj dosti razmišljali ali izvedeli o njej. Ignorirali pa smo holokavst, ki ga doživljajo prebivalci Donecka in Luganska sedem biblično dolgih let, v katerih je nad zahodom Ukrajine svetilo sonce, vzhod pa zaobjela globoka zmrzal.
Pravzaprav ga vsi poznamo. Njegova podoba na sto trideset metrov visoki skali nad jezerom je ena izmed naših ikon. Njegovi začetki segajo daleč v srednjeveško preteklost. Leta 1011 je blejsko območje nemški cesar Henrik II. … Beri dalje
Kako je ruski predsednik Putin, kot zaupanja vreden človek, postal monster. In kaj ga čaka.
Kaj želimo v EZ? Dražje življenje in svobodo ali cenejše energente ter strah, da se lahko vsakih nekaj let zbudi kak norec in začne terorizirati Evropo, ker je slučajno velik in založen z dobrinami, ki jih mi nimamo?
Je nenavadna poteza Svetega sedeža ob bojkotu ruskega zunanjega ministra Lavrova morda posledica pomanjkanja navodil ali, upajmo da ne, nekakšna višja politika lažne nevtralnosti?
Svetovni molitveni dan (SMD) je mednarodno gibanje kristjank različnih denominacij, ki se že od leta 1927 vsako leto prvi petek v marcu zbirajo k molitvi na prvi petek v marcu.
Nekoč je veljajo, da te ljudje ocenjujejo po tem, s kom se družiš. To ne pomeni, da se zapiraš samo v svoj krog in se kot hudič križa ogibaš nekoga, ki se ga drži slab sloves. Pomeni samo, da se zavedaš dejstva, da če se družiš npr. s tatovi, imajo tudi tebe za tatu.
Dirigent in muzikolog Mirko Cuderman, letošnji dobitnik Prešernove nagrade za življenjsko delo, je neizbrisno zaznamoval slovensko zborovsko glasbo.
Covidna maska je postala del moje garderobe, in če je vsaj malo učinkovita, če obvaruje le eno samo življenje, če prepreči eno samo bolezen, potem jo bom nosila, če bo treba, tudi do konca.
Za svobodo se je treba krvavo boriti, hkrati pa biti pripravljen, da se lahko vsak trenutek pojavi nekdo, ki jo je sposoben in pripravljen odvzeti. To pomeni, da članstvo v zvezi Nato niso le kos papirja in skupne orožne vaje, ampak vojska, ki jo povezujejo skupne vrednote.