Dr. Katica Cukjati, ki je umrla v Buenos Airesu tik pred božičem, 24. decembra 2016, v 67. letu starosti, je bila vse življenje zavezana slovenstvu, krščanskim vrednotam in demokraciji. Bila je tudi uspešna organizatorka, Slovensko kulturno akcijo je vodila od leta 2005 pa vse do prezgodnje smrti.
Že večkrat sem na tem portalu pisal o vse večji odrinjenosti politične alternative (ki je lahko glede na našo politično stvarnost lahko le desnosredinska, seveda v slovenskem pomenu te besede) pri nas, pa tudi o strukturnih težavah, s katerimi se je morala, se mora in se bo morala soočati. V zadnjem letu pa se je bistveno spremenilo tudi mednarodno okolje v zahodni Evropi.
Zakon o izgradnji Drugega tira je bil sprejet in dvakrat potrjen v DZ. Gre za najdražjo posamično investicijo v zgodovini Slovenije – za gradnjo proge Divača Koper na osnovi izjemno slabega projekta, ki je star 20 let in nas bo stal 3 milijarde. Pri tem pa vlada ignorira bistveno cenejšo varianto, ki jo zagotavlja inženirska stroka (celo samo 0,8 milijarde). Vlada Mira Cerarja tega ne želi in noče sprejeti zato, ker očitno želi delati netransparentno.
V Gozd martuljku tik pred Kranjsko goro z glavne ceste zavijemo proti Srednji vasi. Strmo se vzpnemo preko pobočij, ki jih je prek tisočletji zbrusil ledenik. Cesta se serpentinasto vzpenja in ob eni od prvih … Beri dalje
Ob dezaktiviranju letalske bombe v Piranskem zalivu leta 2015 sem se angažiral, da Slovenija že končno enkrat dobi moderno opremo, ki omogoča varno delo na daljavo.
Da ne bo pomote, nisem uvoznik ali prodajalec, poznam le podjetja za visokotlačne črpalke, ki so mi v preteklosti prijazno pomagala pri razvoju šob za vodno meglo za gašenje predorov. In zato poznam tudi njihove prenosne visokotlačne črpalke za razrez orožja.
Na 23. junija 2017 so v čudovitem okolju Repanškove galerije v Rudniku pri Radomljah počastili pesnika Ivanu Hribovška (1923-1945). Slavnostni govornik je bil Ivo Svetina, predsednik Društva slovenskih pisateljev, ki je svoj nagovor zaključil z ugotovitvijo, da je pesnika Hribovška zaznamovala Antigona, ki jo je prevedel v slovenščino. »Le čemu, se sprašujemo danes? Čemu se je v času, ko je zver vojne že smrtno krvavela, odločil, da postane Polinejk? Na to vprašanje nihče od nas ne more odgovoriti. Le pesnik sam…«
Štirje požari, ki so pošteno zasmradili okolje in verjetno pustili tudi daljnosežne posledice, so znak za alarm. To dejansko pomeni, da država s svojo vlogo skrbi za skupni interes ne deluje. Ko sem danes v bližini doma zaslišal sirene in potem videl dva gasilska avta sem hitro pomislil, kaj če se je zgodilo tudi pri nas. V okolici imamo namreč kemično tovarno, ki je pred kratkim celo zamenjala lastnika.
Čeprav se po navadi reče, da se juhe nikdar ne poje tako vroče, kot je skuhana, pa moramo ob odstopu štirih slovenskih predstavnikov Sveta slovenskih organizacij in stranke Slovenska skupnost iz deželne komisije za porazdeljevanje … Beri dalje
V času počitnic se na morju veliko srečujem z mladimi slovenskimi družinami in z njimi klepetam. Vesela sem, da se zavedajo, da je družina največje bogastvo. Prevladujejo družine z dvema otrokoma, kar nekaj pa jih … Beri dalje
Prvo leto predsednikovanja novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa se počasi preveša v drugo polovico, ob tej priložnosti pa so Trumpu pozornost namenili tudi na Televiziji Slovenija in v ponedeljkovo večerno informativno oddajo Odmevi, ki jo je vodil Igor … Beri dalje
Po prvem branju lahko samo čestitam sodniku Jakliču za uravnoteženo, umirjeno in odlično argumentirano ločeno mnenje. Seveda tudi stališča večinske šesterice niso brez soli, toda pri občutljivem tehtanju vrednot (med učinkovitim varstvom očitno hudo prizadete … Beri dalje
Profesor Mitja Ferenc, ki raziskuje slovensko novejšo zgodovino, meni, da so prikrita grobišča žrtev izvensodnih pobojev po drugi svetovni vojni, »naša skupna odgovornost in naš poraz. Čeprav kazensko nikoli ne bodo odgovarjali, zgodovinarji vendarle vemo, kdo je bil na položaju, da je lahko ukazal poboje, kdo je ukazal uničiti in prekriti grobišča in kdo je sistematično odganjal svojce s krajev, kamor so hodili za vse svete prižigat sveče.«
Fakulteta za poslovne vede v akciji, ki velja do 31. julija, vsem prihodnjim študentom omogoča popust za šolnine v obsegu doseženih točk na maturi. Fakulteta za poslovne vede, ki deluje v okviru Katoliškega inštituta, je prva fakulteta prihodnje katoliške univerze.
Vsi, ki so poznali prof. Viljema Černa, zanj pravijo, da je bil velik človek. O njem govorijo le v presežnikih. Vse svoje življenje je posvetil prizadevanju za izboljšanje položaja svojih rojakov, a pri boju nikoli ni bil napadalen, nesramen ali oster. Prepričan je bil, da lepa beseda najbolj zaleže. Zato se ga je prijel vzdevek Gandi iz Terske doline.
Ddr. Verena Perko je doktorirala iz arheologije in iz muzeologije ter je velika strokovnjakinja za področje dediščine. V intervjuju je najprej izpostavila težke življenjske preizkušnje, opisane v knjigi Poletje je dalo na glavo klobuk, skozi … Beri dalje
Pahor si sicer zelo previdno, a vendarle vztrajno prizadeva “za spravo”. Govori o žrtvah revolucije in o izvensodnih pobojih, bil je na Dobravi na pogrebu žrtev iz Hude jame, kot prvi slovenski predsednik je obiskal Slovence v Argentini, nenazadnje je lani na evropski dan spomina na vse žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov na Sveti Gori prisostvoval predstavitvi E-pokopališča.
V kolumni na Časniku izpred meseca dni (vir) smo pogledali stanje glede arhivskega gradiva na tleh nekdanje Nemške demokratične republike, kjer je revolucionarne »pridobitve« skrbno varovala in nadzorovala tajna politična policija Stasi. Pa pojdimo tokrat na Slovaško, v slovansko bratsko deželo, ki se je v začetku leta 1993 osamosvojila od nekdanje skupne Češkoslovaške.
Na ravni Kulturnega društva Severina Šalija (KDSŠ) zavzema pomembno mesto med našimi aktivnostmi tudi kultura bivanja in kultura minevanja. Iz tega vidika ugotavljamo, da na področju pokopališke dejavnosti v MO Novo mesto obstaja kar nekaj … Beri dalje
V zvezi s člankom Slovo s tega sveta po ljubljansko, ki je bil 1. 7. 2017 objavljen v spletnem magazinu Časnik in nam ga je g. Andrej Tomelj poslal v branje, vam podajamo odgovor in zahtevamo v imenu Mestne občine Ljubljana (MOL) oziroma njenega podjetja ŽALE, d.o.o. njegovo objavo v skladu z Zakonom o medijih.
Macesnovec je eno od številnih grobišč žrtev izvensodnih pobojev po drugi svetovni vojni v zgornjem delu toka Kamniške Bistrice. Sredi julija 2017 se je tam pričel izkop posmrtnih ostankov po vojni zunaj sodno pobitih ljudi.