Nova svetovna vojna – vojna za svobodo govora
V boj za svobodo govora smo, če hočemo ali ne, potegnjeni vsi. Nočemo cenzure, nočemo paradigme »sovražnega govora«. Hočemo svobodo, pa naj stane, kar hoče!
V boj za svobodo govora smo, če hočemo ali ne, potegnjeni vsi. Nočemo cenzure, nočemo paradigme »sovražnega govora«. Hočemo svobodo, pa naj stane, kar hoče!
Umazan posel cenzure lahko opravljajo zasebne družbe kot sta Twitter in Facebook. Zgodila se je že tudi tako dostojnemu mediju, kot je Časnik. In utišati lahko poskušajo vaške straže na internetu.
Slovenija je vsekakor na kulturnem prepihu. Generalno gledano pa bi jo uvrstil v srednjeevropski prostor, ki se je še zlasti v zadnjih desetletjih naužil južnih vplivov.
Poudarjanje nacionalnega, slovenskega, zlasti, kadar se to povezuje z etničnim in samobitnim, je namreč po mnenju nekaterih že spogledovanje s politično nekorektnostjo.
Ministrstvo za enake možnosti! Nesramno zavajanje državljanov z »enakimi možnostmi« je stalnica aktualne ministrice kot tudi njenih predhodnikov. Za krinko enakih možnosti so prizadevanja za različne pravice in diskriminacijo državljanov z ozirom na njihov spol.
Ko se je med vojno začela komunistična revolucija, je bil Kidrič poleg Kardelja glavni načrtovalec pobojev. Na očitke o prevelikem številu žrtev revolucionarnega terorja je odgovarjal: »Tudi če bo na koncu borbe ostalo živih samo pet Slovencev in bodo to vsi komunisti, bo to za nas popolna zmaga.«
Ob 2. avgustu, mednarodnem dnevu spomina na porrajmos, romski holokavst, se spominjamo dogodkov v noči na 3. avgust 1944. Te noči so nacisti v uničevalnem taborišču Auschwitz, v tako imenovani ciganski noči (Zigeunernacht), zverinsko umorili več kot 3000 Romov in Sintov.
Boris Johnson, novi stanovalec na Downing Street 10 Borisu Johnsonu je torej uspelo. Nekaj let pozneje, kot je upal, se mu je prestop v tabor zagovornikov brexita obrestoval. Z vselitvijo na Downing Street 10 se mu … Beri dalje
Velika zmaga in nakopičena vsaj formalna moč bosta šele omogočila, da Zelenski pokaže pravi obraz. Morda bo res nekaj novega v primerjavi s predhodniki, morda pa se bo izkazal za novo različico Viktorja Janukoviča.
Zanimivo, Državni zbor, ki noče sprejeti EU obsodbe totalitarizmov s komunističnim vred, se je poklonil srebreniškim žrtvam. Vzorčen primer tega oblastnega sprenevedanja!!!
Nasprotniki zasebnega šolstva javno in brez sramu razlagajo, da ni vprašanje tri sto tisoč evrov več za privatne šole, pač pa je to ideološko vprašanje. Moti jih predvsem križ v učilnicah, kot je to povedal eden od njihovih poslancev, ki so v lasti Cerkve.
10. julija 2019 je večina v Državnem zboru prestopila rdečo črto, ki loči pluralne demokracije od nestrpnega avtoritarnega režima.
Geslo »ora et labora« ni zgolj spomin na srednji vek, ampak pojav »neprimernih« vsebin v popkulturi.
Zgražati se nad ravnanjem huliganov, je lahkomiselno. Prav tako je lahkomiselno nekritično trditi, da je revolucija del naše skupne dediščine, ki jo je potrebno zaščititi.
Družbena in politična zmeda kot posledica nerazjasnjene polpretekle zgodovine. Komunisti so še vedno trdno v oblastnih sedlih in revolucija se nadaljuje. Te dni jo gledamo v zgodbi o uveljavljanju Ustavne odločbe.
Marjan Šarec se očitno, če uporabimo njegov izraz, nekoliko spreneveda, da bi prikril interesno pogojeno ravnanje, ki najeda slovensko ustavno demokracijo
Izvajalci vzporednih volitev so v Grčiji (podobno kot v Italiji in Izraelu) sicer že nekajkrat zgrešili, vendar tokrat možnosti za kaj takega ni več. Vladavina Aleksisa Ciprasa in njegove Koalicije radikalne levice ali Sirize je … Beri dalje
Kot duhovnik in član Cerkve ne obtožujem pač pa obžalujem, da nismo dovolj prisebni, da bi se temu z vsemi družbeno-političnimi in pravnimi sredstvi uprli, kot nam naroča tudi Sveto Pismo.
Zvečine so naši mediji kot konkavna zrcala, ki sliko predmeta, ki je postavljen pred goriščem, povečajo, tistega postavljenega za goriščem pa obrnejo na glavo. Le kdaj bodo mediji postali ravna zrcala, ki bi kazala le verodostojne slike, da bi bilo prav prav in narobe narobe?
Po mojih podatkih naj bi bil Turkmenistan sedma “najmanj obiskana” država na svetu. Glede trdnosti diktature pa je že kar na drugem mestu, takoj za Severno Korejo.