Sem Srednjeevropejec, ki mi občasno teknejo čevapčiči

Kam sodimo Slovenci: na Balkan ali v srednjo Evropo?

Večkrat sem že slišal dvakrat oporečno trditev – da je Triglav najvišja gora na Balkanu, oziroma na Balkanskem polotoku. Kot prvo je v Bolgariji in Grčiji še nekaj višjih vrhov, kot drugo, pa je že samo prištevanje najvišje slovenske vzpetine k omenjenemu polotoku precej sporno početje. Teorij, kje natanko naj bi potekala meja omenjene regije, je sicer več. Dejstvo je, da nikakor ne gre za preprosto določljivo stvar. Ena od teorij riše geometrično ravno črto med Trstom in Odeso v Ukrajini. Spet druga za razmejitev uporablja reke kot so Kolpa, Sava in Donava. Po tej teoriji celotno slovensko ozemlje izpade iz obravnavanega območja.

Če pa za mejo Balkana vzamemo Ljubljanico ali kar celotni tok Save, pa dobršen del našega državnega ozemlja pade v okvir te regije. Zelo priljubljene teorije za določanje meja Balkana so tudi kulturne ločnice, ki pa vnašajo še večjo zmedo, saj nekatere navajajo, da pod omenjeni pojem spadajo kraji, ki so bili v preteklosti znotraj Otomanskega imperija. Spet druge teorije pa nosijo pridih nostalgije po rajnki Jugoslaviji in zato k regiji prištevajo tudi naš državni teritorij. Slovenijo med balkanske države uvršča tudi teorija, ki se opira na južnoslovansko govorno področje. Umeščanju Slovenije na Balkan, pa je absolutno nenaklonjena tista, ki predpostavlja, da Slovenci zaradi kulturno-zgodovinskih razlogov, predvsem dolgoletne vključenosti v avstrijske oziroma nemške državne tvorbe, zagotovo nismo balkanski narod.

Za Balkance se imajo jugonostalgični levičarji

V slovenskih šolah se poučuje, da je Slovenija del Srednje Evrope. Prav gotovo je to povezano tudi z dejstvom, da svet Balkan povezuje z negativnim, predvsem s krvjo, vojnami, nasiljem, pa tudi neredom, težavami, rodbinskimi obračunavanji, mafijo, predvsem pa vsesplošno nestabilnostjo in sovraštvom med tamkajšnjimi narodi. Takšna percepcija Balkana pravzaprav niti ne vzbuja pretiranega začudenja, če le malce poznamo zgodovino 19. in 20. stoletja. Prav tako se zdi besedna zveza »Balkanski kotel«, ki jo je pogosto moč zaslediti v javnosti, kar na mestu. A če bi za mnenje o tem, ali je območje Slovenije del obravnavane regije, povprašali Slovence same, bi najverjetneje dobili zelo različne odgovore. V splošnem je mogoče zaslediti razliko med levičarskim, torej bolj jugonostalgičnim, in desničarskim, bolj domoljubnim, interpretiranjem te problematike.

Med tistimi, ki se jim še vedno kolca po bivši skupni državi, je mogoče zaznati naklonjenost »balkanskemu konceptu«, ki Slovenijo dojema skoraj kot nekakšno uporniško socialistično republiko, ki se je spuntala in pobegnila iz ljubečega družinskega objema jugoslovanskih narodov, a še vedno neizpodbitno spada v ta okvir. Na drugi strani pa se tisti bolj patriotsko naravnani del slovenske družbe spogleduje s tisočletno tradicijo vključenosti slovenskega državnega ozemlja v srednjeevropske državne strukture, jugoslovansko obdobje pa dojema kot nepotreben ter kratkotrajen čas kvarjenja slovenske kulturne tradicije in identitete ter porivanje v nekakšne umetne državne tvorbe, ki sploh ne bi smele obstajati. Seveda pa je dandanes največ takšnih, ki se s tovrstno problematiko pretirano ne ubadajo ali pa se nahajajo nekje vmes.

Samoumevno prištevanje Slovenije k Balkanu je v svetu sicer nekaj precej pogostega

Pred leti me je kar malce pogrelo, ko mi je neka profesorica na študijski izmenjavi v tujini tako spontano predlagala, da bi na uri poleg Slovenije lahko predstavil kar celoten Balkan. Samoumevno prištevanje Slovenije k Balkanu je v svetu sicer nekaj precej pogostega, kar kaže predvsem na ignoranco in nepoznavanje ali vsaj poenostavljanje tega, kar naj bi pod to območje spadalo. Slovenija je bila del Jugoslavije, četudi le nekaj desetletij, zato marsikdo v tujini brez najmanjših pomislekov sprejema tovrstno prepričanje. Celo spletna enciklopedija Britannica Slovenijo brez zadržkov uvršča med balkanske države.

Ob tem pa obstaja dejstvo, da naš prostor ne pomni le 1000 letne srednjeevropske zgodovine, marveč slovenski pogovorni besednjak vsebuje tudi velikansko število nemških popačenk. Srednjeevropski, pravzaprav alpski vpliv je mogoče čutiti tudi v glasbi, kulinariki, temperamentu, arhitekturi, navadah in še marsičem. Seveda je jugoslovansko obdobje slovenskemu prostoru dalo svojo zapuščino. Naj spomnim na nekatere kuharske dobrote in popularno glasbo, ki je na radijskih postajah že dolgo časa stalnica. Malce patetično smo dobili celo kranjski burek.

Sem Srednjeevropejec, ki mi občasno teknejo čevapčiči

Glasne melodije »cigu-migu« pa pogosto donijo iz avtomobilov mladih voznikov, ki polni testosterona divjajo po ljubljanskih ulicah. Vplive je mogoče čutiti tudi na področju filmske in literarne umetnosti. Tu gre omeniti uspešnici Čefurji raus ter Kajmak in marmelada. Mnogi slovenski umetniški ustvarjalci, medijski delavci, politiki, športniki ter še druge vplivne osebnosti imajo svoje korenine južno od Kolpe. Tega ni mogoče zanikati. Poleg tega številne Slovence na jug vlečejo jugonostalgično obarvani turistični podvigi. Tudi slovenska politika in gospodarstvo sta še vedno tesno prepletena s celotnim območjem nekdanje skupne države.

A naša deželica se v zadnjem obdobju ponovno malce oddaljuje od jugovzhodne Evrope in približuje svojim srednjeevropskim koreninam. V trgovinah je mogoče kupiti Staropramen in pivo Kozel, na Univerzi v Ljubljani pa imamo že nekaj let zahodnoslovanske študije. S Poljsko nedolgo obstaja neposredna avtobusna linija, na filmskih platnih pa so se pojavile uspešnice Mitje Okorna. Vsesplošno zanimanje za države Višegrajske skupine počasi, a vztrajno raste. To se dogaja zato, ker nas je katera izmed članic omenjene zveze gospodarsko že prehitela, navkljub slabši ekonomski osnovi. Celo nekdanji premier Cerar je v državah omenjene skupine »zavohal« priložnost in se odpravil na službeno potovanje na Češko in Poljsko.

Podalpska deželica je vsekakor na kulturnem prepihu. Generalno gledano pa bi jo uvrstil v srednjeevropski prostor, ki se je še zlasti v zadnjih desetletjih naužil južnih vplivov. Počutim se kot Srednjeevropejec, ki pa z veseljem občasno prigrizne kakšen čevapčič in prisluhne melodijam iz naše južne soseščine.