Minuli teden smo lahko prisluhnili pogovoru, ki sta ga imela Rosvita Pesek in njen gost Milan Kučan, od katerega ni bilo mogoče pričakovati podobne dramatičnosti kot v filmu Frost/Nixon, saj Kučan pač ni bil človek … Beri dalje
Slovenija je vsekakor na kulturnem prepihu. Generalno gledano pa bi jo uvrstil v srednjeevropski prostor, ki se je še zlasti v zadnjih desetletjih naužil južnih vplivov.
Vsesplošno zanimanje za države Višegrajske skupine počasi, a vztrajno raste, predvsem zato, ker nas je katera izmed članic omenjene zveze gospodarsko že prehitela navkljub slabši ekonomski osnovi. Celo premier Cerar je v državah omenjene skupine »zavohal« priložnost in se nedavno odpravil na službeno potovanje na Češko in Poljsko.
V Sloveniji je ena izmed vročih političnih tem narodna sprava, pri čemer je problem, da se jo pogosto zreducira zgolj na dihotomijo partizani proti domobrancem, osvoboditelji proti kolaborantom ali revolucija proti kontrarevoluciji. Pa je tovrstna … Beri dalje
Pretekli teden so v zlati Pragi obeležili 25. obletnico Višegrajske skupine, ki povezuje Poljsko, Češko, Slovaško in Madžarsko. Kot se za obletnico spodobi, je bilo izrečeno veliko pohval, nekaj je bilo tudi samohvale, za moj … Beri dalje
Intervjuval: Luka Lisjak Gabrijelčič. Slovenci večinoma dokaj slabo poznamo srednjeevropsko stvarnost in dežele Srednje Evrope nam ignoranco vračajo z obrestmi. Kar je škoda za obe strani. V Sloveniji nepoznavanje kulturno-zemljepisnega okvira, čigar del smo, vodi … Beri dalje
Kaj je Srednja Evropa? Postavljanje vprašanja, kot je „kaj je Srednja Evropa?“, marsikomu najverjetneje deluje nekoliko čudno: le čemu se namreč moramo spraševati o čem tako osnovnem. Kdo drug bo zamahnil z roko in dejal, … Beri dalje
Nacija, kot je Slovenija, najverjetneje potrebuje dodatni širši identifikacijski okvir, kot ga ponuja država z dvema milijonoma prebivalcev in danim ozemljem. »Jugo–nostalgija«, ki smo ji priča, ima zato poleg možne politične agende tudi povsem nedolžen izvor v omenjeni potrebi po širšem okviru. Generacijo, ki je zrasla po osamosvojitvi v odsotnosti državljanske vzgoje za zdravo domoljubje (ki se ga pri nas prepogosto preveč poenostavljeno pripisuje temačnemu desničarstvu ali nacionalizmu), pritegne poceni zabava v Sarajevu, Beogradu in drugod. Ta in celo starejše generacije se navdušujejo nad športnimi turnirji držav nekdanje Jugoslavije in celo oživljanjem Titovega lika.
Na Slovenskem so v zadnjih nekaj desetletjih prevladovali večvrednostni občutki do prebivalcev osrednjih srednjeevropskih dežel, Češke, Poljske in Slovaške, ki so jih mnogi pomilovali ali celo zaničevali. Danes so omenjene srednjeevropske dežele odprte demokracije, ki … Beri dalje