Tomaž Ivešić 
Od 24. februarja 2022 z veliko žalostjo opazujemo neizzvano vojaško agresijo Ruske federacije nad neodvisno in demokratično Republiko Ukrajino. Vladimir Putin, znan po avtokratskem načinu vladanja in teptanju človekovih pravic, nedemokratičnosti in omejevanju človekovih svoboščin, … Beri dalje
Idejo za tokratno kolumno sem dobil ob prebiranju članka Igorja Bavčarja, v katerem vleče vzporednice med dvema napadoma nad Slovenijo iz leti 1941 in 1991. Med drugim se je prvi notranji minister Republike Slovenije obregnil … Beri dalje
Pravosodni minister Goran Klemenčič je o primeru zastaranja primera Bavčar dejal, da bodo »letele glave«. Kar je najbolj presenetilo, ni bil odziv medijev, ki že kot po navadi stvari hitro pozabijo, ampak odziv ljudi. Javnomnenjske ankete so namreč pokazale, da je ministru Klemenčiču uspel neverjeten skok priljubljenosti.
Javni sektor je napihnjen in neučinkovit, medtem ko se v zdravstvu izgubljajo milijoni. Zadnja afera z zdravnikom Zimmermannom je dokaz sistemskih napak, zaradi nesprejetja prepotrebnih reform. Glede plagiatov se samo spomnimo SMC-jeve ministrice za šolstvo, ki je na funkciji zdržala vsega tri dni. Pri sodstvu se spomnimo na vse odmevne kršitve človekovih pravic, zaznane bodisi na Ustavnem sodišča bodisi na Evropskem sodišču za človekove pravice, kar zadeva neprevzemanje odgovornosti, pa na sporna izplačevanja dodatka za stalno pripravljenost.
“[Rusi] imajo tudi pravico biti ponosni na svojo vlogo v porazu tretjega rajha, nimajo pa pravice izkrivljati zgodovino. Prezreti velikanske zločine komunističnega sistema v Sovjetski zvezi pomeni nevarnost njihove ponovitve. Proslavljanje zmage nad nacizmom brez omenjanja kriminalne kartoteke sovjetskega imperialnega širjenja, ni pot do sprave s sosedami Rusije.”
Kako bolje proslaviti 70. let konca druge svetovne vojne, kot s knjigo. Zbornik razprav z naslovom O vzponu komunizma na Slovenskem je prišel v naš prostor kot opomnik na že dognana znanstvena spoznanja. Namen zbornika je spodbuditi, »novo, poglobljeno, na podlagi novih raziskav in pogledov sproženo strokovno razpravo, ki je v zadnjem času bolj ali manj zastala.«
Minili sta že krepko več kot dve desetletji, odkar je Lojze Peterle simbolno odstranil sliko Josipa Broza Tita iz vladnih prostorov ob prevzemu nove funkcije ministrskega predsednika ter zahteval, da se naslavljanje tovariš/tovarišica zamenja z gospod/gospa, saj so (bili) to »simboli drugega časa«.
Naslov kolumne sem si za nedoločen čas izposodil od Zveze zgodovinskih društev Slovenije, ki je s tem naslovom leta 2006 v Kranju priredila letno zborovanje zgodovinarjev. Kljub silno zanimivim prispevkom je neobdelanih ostalo še kar nekaj stereotipov in mitov. V nadaljevanju omenimo morda najpomembnejšega: dražgoški mit.
“Zdi se, da gremo včasih pri tarnanju spričo delovanja sovražnika predaleč, da ga precenjujemo in delamo pri tem druge napake. Vzemimo na primer Janeza Janšo. Kdo je pravzaprav Janša? Janša je v bistvu za nas ničla. Iz njega smo v osemdesetih sicer skušali nekaj napraviti, ker nam je bilo to potrebno in bi ga kasneje prav tako lahko pokopali, da tako rekoč nihče za njega ne bi vedel, če bi to znali narediti na isti način.”
Leto 2014 je bilo in je še v znamenju stoletnice začetka prve svetovne vojne. V Belgiji so jo obeležili že v začetku letošnjega leta. V mesecu januarju je namreč potekal izbor za mis Belgije. Takrat še rjavolasa danes pa svetlolasa lepotica Cindy Sabbe je na tekmovanju dobila vprašanje, za katerega je voditelj dejal, da je izredno lahko: »Kdaj se je začela prva svetovna vojna?« Po nekajsekundnem razmisleku je odgovorila: »Pred desetimi leti.« Bolj imenitnega uvoda v stoto obletnico »velike vojne« si pač nismo mogli zaželeti. To mislim čisto resno, brez sarkazma.
Ob približujoči obletnici I. svetovne vojne objavljamo drugi del opisa življenjske poti Ljudevita Pivka, prvi del lahko najdete na povezavi. Pivko je na italijanski strani pristal v taborišču. Šele 1. decembra 1918 je dobil dovoljenje … Beri dalje
Ob hitro bližajoči se stoletnici prve svetovne vojne si razširimo obzorja s strnjenim zapisom življenjske poti dr. Ljudevita Pivka, osebnosti, ki je še kako zaznamovala »veliko vojno«. Mladostniška leta Ljudevit Pivko se je rodil 17. avgusta … Beri dalje
Juraj Šutej (minister v takratni vladi) naj bi, ko se je čez leta tega spominjal, dodal: »S temi besedami je dr. Kulovec končal svoj kratki govor. Govoril je iz globine srca, čustveno, in solze so mu tekle po licu. Niti predsednik Simović in tudi nobeden od nas ni z nobeno besedo reagiral na govor, ki je na vse napravil mučen vtis.«
Ker v svoji zadnji kolumni nisem mogel vsega zapisati, prav tako pa so se v vmesnem času pojavile še določene kritike in nove oblike »nove« ideje, je potrebno razčistiti še nekaj stvari , preden postavimo … Beri dalje
Kdo bi si mislil, da bodo po komaj dveh dobrih desetletjih ideje o socializmu zopet privrele na plano. Pa vendarle so. Ob Iniciativi za demokratični socializem je tako potrebno opozoriti na nekaj glavnih točk, vrednih … Beri dalje
Na petek 22. 11. je v medijih odmevala novica o »nenavadnem« in »sumljivem« paketu, ki so ga dobili v vladnem kabinetu. V popoldanskem času se je že razvedelo, sicer seveda neuradno, da naj bi na vladi prijeli iztrebek oz. po domače drek. Pri večernih poročilih sem nato opazoval cel protokol gasilcev in policije, kako so ravnali s to »nenavadno« pošiljko. Visok nivo varovanja, zaščitne obleke, ki so jih kasneje razkuževali, karantena za vse, ki so prišli v stik s smrdljivo pošiljko.
V ponedeljek sem se vrnil z nekajdnevnega obiska Univerze v Michiganu, kjer sem se z referatom udeležil konference z naslovom Onstran hladne vojne, ki s(m)o se je udeležili predstavniki univerz Ljubljane, Reke, Michigana in Seon … Beri dalje
Da je Slovenija v finančni krizi, čivkajo že vrabci na veji, čeprav jih je s prihodom mraza vedno manj. Da smo zabredli v moralno krizo, tudi ni kako novo odkritje. Vendar nihče ne ponuja rešitev. … Beri dalje
Objavljamo drugi del recenzije knjige Špijun kojeg smo voljeli (Autobigrafija). Objava prvega dela. Titova bomba Po naključju se je Đilas spomnil, da je Stevan diplomirani fizik. Tako je dobil novo službo v Nuklearnem … Beri dalje
Spomnim se, kot bi bilo včeraj, da me je mentorica poklicala v kabinet in mi preko mize potisnila knjigo Stevana Dedijerja z naslovom Špijun kojeg smo voljeli (Autobigrafija) in dejala, naj jo preberem. Nisem kaj … Beri dalje