Na petek 22. 11. je v medijih odmevala novica o »nenavadnem« in »sumljivem« paketu, ki so ga dobili v vladnem kabinetu. V popoldanskem času se je že razvedelo, sicer seveda neuradno, da naj bi na vladi prijeli iztrebek oz. po domače drek.
Pri večernih poročilih sem nato opazoval cel protokol gasilcev in policije, kako so ravnali s to »nenavadno« pošiljko. Visok nivo varovanja, zaščitne obleke, ki so jih kasneje razkuževali, karantena za vse, ki so prišli v stik s smrdljivo pošiljko. Ironija je seveda ta, da smo ravno nekaj tednov nazaj pri poročilih izvedeli, da ne bo več subvencij za dotrajano gasilsko opremo. Le kako bodo čez leto ali dve še lahko vlado reševali iz dreka? Kakorkoli že, za pisanje na to temo sem se odločil šele nato, ko sem pod novico na spletni strani enega izmed slovenskih medijev prebral komentar v smislu: »Kaj takšnega pa še ne!«
Filozofsko-filmski pregled
Hudič je seveda vedno v podrobnostih. Slovenska politika in drek sta celo bolj povezana, kot bi si človek sprva mislil. Pa ne samo politika, tudi druga področja. Npr. prvič, ko spoznamo Petra v kultnem filmu Ne joči, Peter, ta poseda na nočni posodi in piska na piščal, nato pa pove, da bo majico »potlej oblekel«. V filmu kasneje še zelo nazorno urinira. No, po drugi strani imamo še eno kultno zanimivost, ki sega k vrhuncem slovenske filozofije. Mislim seveda znamenito predavanje dr. Slavoja Žižka o ideologiji in straniščnih školjkah. Govori o tem, kako obstajajo tri vrste školjk (nemška, francoska, anglosaksonska). Nemška naj bi bila tista, pri katerih se lahko iztrebek do dobra analizira, da človek ve ali je npr. bolan.
Kratka zgodovina »drekastih« provokacij
Ali če gremo za dobrih 100 let nazaj. 18. avgusta 1910 je, kot poroča takratno časopisje, »cel svet praznoval 80. rojstni dan Franca Jožefa.« Takšnemu slavju primerno se je tudi slovenska prestolnica Ljubljana odela v žolto-črno barvo in slavila ta veliki dan. Prišlo je tudi do neredov, ko naj bi nekateri »srbofili« izzivali zbrano množico s kričanjem »Živela Srbija!« in »Živeli Slovani!«. Le dve leti prej je prišlo v Ljubljani do znamenitih izgredov na Pogačarjevem trgu. V takratnih nemirih sta po posredovanju orožništva umrla Ivan Adamič in Rudolf Lundra.Tokrat pa se je drznost ljubljanskega prebivalstva dvignila v nepredstavljive višave. Neznana oseba je po nekaterih časnikih postavila pred, po drugih podatkih, pa na kip Franca Jožefa nenavadno darilo za rojstni dan- nočno posodo. Ker storilca niso nikoli prijeli, je do danes ostalo nejasno ali je šlo samo za bizarno darilo brkatemu monarhu ali za namerno »smrdljivo-nagnusno« provokacijo. Slovenski časniki so sicer za dejanje obdolžili nemškutarje, ki da so hoteli uničiti slavje Družbe sv. Cirila in Metoda. Mogoče se je nad dejanjem navduševal Ivan Cankar, ki je slabe tri leta kasneje imel v Ljubljani znamenito predavanje z naslovom Slovenci in Jugoslovani v katerem je izrekel znameniti stavek: »Po krvi smo si bratje, po jeziku vsaj bratranci – po kulturi (…) pa smo si med seboj veliko bolj tuji, nego je tuj naš gorenjski kmet tirolskemu (…).« Na kasnejšem zaslišanju je Cankar priznal, da je med predavanjem izrekel tudi naslednje besede: »Pustimo to oficijalno Avstrijo v njenem lastnem dreku.« Cankar je za to, odsedel teden dni v zaporu.
Nazaj v sedanjost
Vlada RS je sicer dala kratko izjavo v zvezi z nenavadnim incidentom in sicer, da je »danes pač takšno stanje duha«. Mene pa izredno »firbecmatra« kaj je želel pošiljatelj povedati s to svojo gesto. Da je vlada za »en drek« ali da so jim ljudje pomembni toliko kot iztrebek?
Foto: Siol (V sumljivem paketu na vladi nič nevarnega (foto))
