Kako bolje proslaviti 70. let konca druge svetovne vojne, kot s knjigo oz. v tem primeru z zbornikom. Zbornik razprav z naslovom O vzponu komunizma na Slovenskem (ur. dr. Lovro Šturm) je prišel v naš prostor kot opomnik na že dognana znanstvena spoznanja. Velika večina tekstov je namreč starejših, že objavljenih, vendar pa na njih velikokrat pozabljamo.
Avtor spremne besede je dr. Stane Granda. V uvodi opozori na ohromelost slovenske zgodovinopisne stroke, ki v vseh teh letih ni bila sposobna ustvariti sinteze o vzponu in padcu Komunistične partije Slovenije. Seveda opozori tudi na nekatere svetle točke obravnavanja tega vprašanja. K sreči imamo kar nekaj prevodov tuje literature, ki vsaj deloma nadomestijo naš manko. Nato se kratko sprehodi skozi zgodovino antikomunizma na Slovenskem ter njegove kritike, zaključi pa s kratko predstavitvijo prispevkov.
Nato sledi razprava, najdaljši prispevek zbornika, dr. Rudija Kocijančiča z naslovom Od vukovarskega programa do Dolomitske izjave. V njem avtor prikaže razvoj partije od ustanovitve, upravičeni prepovedi delovanja zaradi atentatov in namernega rušenja oblasti, do »trojanskega konja« v ljudsko frontnem gibanju konec tridesetih in dokončnega ter uradnega monopola partije nad Osvobodilno fronto z Dolomitsko izjavo. Še posebej ga zanima odnos partije do krščanskih socialistov, predvsem do Edvarda Kocbeka.
Dalje sledi prispevek pokojnega dr. Aleksandra Bajta z naslovom Od kod protiimperializem in osvobodilnost OF. Razprava je nastala že pred skoraj dvema desetletjema, vendar je še kako aktualna, saj se v Sloveniji vrtimo okoli enih in istih težav razumevanja te problematike. Bajt se je osredotočil na širši kontekst ljudskofrontnega gibanja ter protiimperializma Sovjetske zveze in Kominterne.
Krajše prispevke prispevajo dr. Janka Prunka (O značaju komunističnega sistema), dr. Borisa Mlakarja (Vloga in pomen Komunistične partije v Sloveniji 1941-1945) in dr. Jerce Vodušek Starič (Vladavina Komunistične partije v Sloveniji po drugi svetovni vojni). Prunk v glavnem povzema dogajanje med obema vojnama na tleh Jugoslavije ter začetki komunistične ideologije z Oktobrsko revolucijo. Mlakar je naredil kratek pregled vojnega dogajanja, Staričeva pa pregled dogajanja do sedemdesetih. Vse tri razprave so bile objavljene v časopisu Delo leta 1998, pod naslovom »Zgodovinarji o komunizmu«.
Nato sledijo v glavnem prispevki dr. Lovra Šturma, ki ga prekinjata dva prispevka. Dr. Tamara Griesser – Pečar (16. september 1941: Začetek državljanske vojne), v se avtorica v glavnem opira na svojo monografijo Razdvojeni narod. Opozarja na potek in zakonito podlago revolucije ter s tem začetek državljanske vojne. Govora je o likvidacijah in nalogah varnostno-obveščevalne službe. Drugi prispevek je zopet Prunkov (Soočanje s socialistično preteklostjo v Sloveniji), ki opozarja na (ne)kooperativnost slovenske politike, ki je že bila blizu kolektivne obsoje nekdanjega sistema, a se vendarle ni zgodilo nič.
Prispevkov dr. Šturma je več. V glavnem gre za njegova ločena mnenja, za časa njegovega delovanja na Ustavnem sodišču, govori ter komentarji na odločbe ustavnega sodišča povezanega s prejšnjim sistem. Ne gre pozabiti tudi na prispevke, ki so namenjeni analizi jugoslovanske zakonodaje, brezpravju ter kazenskih obsodb v letu 1945. Zbornik ima tudi več prilog, kot so: Dolomitska izjava, odlok SNOO glede zaščite slovenskega naroda in njegovega gibanja za osvoboditev in združitev, pravilnik narodne zaščite itd.
Ker je namen zbornika spodbuditi, »novo, poglobljeno, na podlagi novih raziskav in pogledov sproženo strokovno razpravo, ki je v zadnjem času bolj ali manj zastala«, tako Granda v predgovoru, si vsi želimo, da bo zborniku uspelo le-to doseči.
O vzponu komunizma na Slovenskem: zbornik razprav, ur. Lovro Šturm, [izdajatelj] Inštitut Karantanija – Ljubljana : Inštitut Nove revije, zavod za humanistiko, Ljubljana 2015, str. 258.
Knjigo lahko naročite na Časniku.
