Tamara Griesser-Pečar: Evropski zgodovinski spomin

 T. Griesser-Pečar: Pogled na Slovenijo po volitvah

Ko se je Slovenija osamosvojila je veljala za vzgled vsem evropskim državam, ki so za seboj pustile totalitarni komunistični režim. Slovenija ni bila samo gospodarsko najuspešnejša republika prejšnje Jugoslavije, temveč celotnega prej komunističnega sveta vzhodne … Beri dalje

Tamara Griesser-Pečar: Evropski zgodovinski spomin

Dogajalo se je pred 73 leti …

Kot je to po revolucionarnih spremembah več ali manj avtomatično, so bili nujni spremljevalci novega družbenega reda v Sloveniji/Jugoslaviji po drugi svetovni vojni težka in pogosto kruta merjenja moči, krivice, kazenske akcije, maščevanja, predvsem pa … Beri dalje

Tamara Griesser-Pečar: Evropski zgodovinski spomin

Poljski Holokavst-zakon

Holokavst-zakon, ki je bil sprejet na Poljskem, je doživel nasprotovanja medijev po vsem svetu. Nasprotujejo mu tudi žrtve, ki so holokavst preživele, in njihovi potomci. Zakonu nasprotuje tudi večji del zgodovinske stroke, predvsem raziskovalci, ki … Beri dalje

Tamara Griesser-Pečar: Evropski zgodovinski spomin

Problem Slovenije je nerazčiščena preteklost

Velike težave so tudi zato, ker je bilo ob osamosvojitvi in v prvih letih po tem, okoli 80% arhivskega gradiva uničenega. Obstaja upanje, da je v beograjskih arhivih marsikaj ohranjeno. Trenutno nekaj kaže, da se stvari premikajo naprej. Delajo se popisi in začenja se skeniranje dokumentov, kakor pa kaže se pa še vedno niso lotili arhivske zapuščine tajne politične policije. Seveda tudi Slovenija ni pokazala preveč velike vneme, da se to uredi.

Komunisti in vera v Sovjetski zvezi po oktobrski revoluciji

Propagandni plakat iz leta 1967, s katerim je avtor Viktor Ivanov hotel opozoriti na Leninovo politčno dediščino v tedanjem sovjetskem družbenem trenutku: “Lenin je živel, Lenin živi, Lenin bo živel”. Fotografija: Buyenlarge / Time & Life Pictures / Getty

Komunistom v Sovjetski zvezi je sicer uspelo si podrediti uradno cerkev, tisto, ki je bila podložna že cesarju, neuspešni pa so bili v boju proti veri.

Beri dalje

Dediščina molka (vabilo)

KNJIŽNICA IVANA TAVČARJA ŠKOFJA LOKA vabi na TORKOV VEČER S KNJIŽNICO, ko bo predstavljena knjiga DEDIŠČINA MOLKA avtorice MILANKE DRAGAR. Knjiga Dediščina molka je raziskovalno delo o izvedenih množičnih pobojih Slovencev in Hrvatov v Crngrobu … Beri dalje

Mit o 27. aprilu

Aleš Bebler, pravnik in predstavnik KPS je na ustanovnem sestanku PIF pojasnil stališče komunistov: »Bela garda ‘mora’ biti, ker jo potrebujemo. Če je ne bodo ustvarili klerikalci, jo bomo morali organizirati sami.« (Angela Vode, Skriti spomin, str. 31) Mit o kolaboraciji vseh nasprotnikov komunizma je komunistična oblast gojila tudi potem, ko je prišla na oblast, ker je za rešitev svoje lastne časti potrebovala neizpodbitnega sovražnika.

Je bila tranzicija v pravosodnem sistemu uspešna?

Delno so sodniki posredno ali neposredno obremenjeni s preteklostjo. Tako sicer v Sloveniji obstaja en sam lustracijski zakon, to je sodniški zakon, ki določa, da tisti, »ki so sodili ali odločali v preiskovalnih in sodnih postopkih, v katerih so bile s sodbo kršene temeljne človekove pravice in svoboščine«, nimajo pogojev za pridobitev trajnega sodniškega mandata, vendar se zakon ne izvaja.

Je bila tranzicija v Sloveniji uspešna?

Tranzicija je v Sloveniji potekala povsem drugače kot domala v vseh postkomunističnih državah Vzhodne Evrope. Medtem ko je večina teh z radikalnimi reformami prestrukturirala svoje gospodarstvo, je Slovenija obdržala stare strukture in šla po poti majhnih korakov, ki pa so celoten proces zelo podražili. Zaradi tega je dramatično padla konkurenčnost Slovenije.

Premišljevanje ob obletnici pakta Hitler-Stalin

Ker v Sloveniji ni bilo lustracije, so predstavniki prejšnje oblasti ostali na svojih položajih in krepili omrežja v ozadju ter onemogočali delovanje pravne države. Tudi Rusija je ostro nasprotovala resoluciji, ki obsoja totalitarizme, nasprotovala je vsaki primerjavi komunizma z nacionalsocializmom – in seveda temu, da bi prav 23. avgust postal dan, ki naj bi spominjal na žrtve obeh.