Tamara Griesser Pečar

Pogled z Dunaja: Covid-19 v Avstriji, Sloveniji in na Kitajskem

V Sloveniji se znova opaža, da je za nekatere politike in medije, žal to velja tudi delno za javni zavod RTV, ideologija bolj važna kot varnost ljudi. Tisti, ki se niso hoteli posloviti od komunizma oz. za katere je bila Venezuela vzgled, slišimo danes, da se bojijo za demokracijo. V Avstriji so politične stranke sprejemale vse ukrepe enoglasno, tudi to, da vojska pomaga policiji, da nadzira meje, varuje določene objekte npr. veleposlaništva, in velika večina medijev vseh političnih barv spodbuja ljudi, da se ukrepov zaradi varnosti sebe in svoje okolice dosledno držijo in ne podtikajo vladi, da hoče uvesti diktaturo.

Beri dalje

Zdenko Roter, njegovi spomini in škof Anton Vovk

Javna televizija je kar v štirih nadaljevanjih v skupaj več kot dvanajstih urah predvajala spomine profesorja sociologije religije Zdenka Roterja, ki je po vojni začel delovati v tajni politični policiji in je konec leta 1948 na Upravi za državno varnost (po domače Udbi) prevzel referat za kler.

Beri dalje

Tamara Griesser Pečar: Putinovo spreminjanje zgodovinopisja

Putin nastopa vedno bolj ostro in napadalno. Povod je brez dvoma resolucija, ki jo je sprejel Evropski parlament o pomenu evropskega spomina in vesti in je namenjena vsem žrtvam avtoritarnih in totalitarnih režimov 19.septembra 2019. Obsoja vse pojave totalitarnih ideologij kot so nacionalsocializem in komunizem. Putin je Poljsko označil kot soodgovorno za začetek druge svetovne vojne in holokavst. 

Beri dalje

Tamara Griesser-Pečar: Rožmanov proces

Dne 21.avgusta 1946 se je začel eden najvažnejših povojnih procesov v Sloveniji, vsekakor najvažnejši za Cerkev na Slovenskem, ker je v tem procesu med drugim „ljudska oblast“ skušala moralno uničiti najvidnejšega predstavnika Cerkve in s tem indirektno slovensko katoliško Cerkev na Slovenskem.

Beri dalje

Človekove pravice po rusko

Kljub sankcijam je Slovenija vzdrževala boljše odnose do Rusije kot do ZDA. Ruski predsednik Vladimir Putin je celo ob stoti obletnici Ruske kapelice leta 2016 uradno obiskal Slovenijo in izkoristil edinstveno priliko, da stopi na tla EU. Izrazil je hvaležnost za to priliko.

Beri dalje
Trianonska mirovna pogodba je bila po koncu prve svetovne vojne namreč sklenjena med antantnimi silami in Madžarsko, s katero se je ta kot poraženka morala odpovedati dvema tretjinama ozemlja.

Razpad Avstro-Ogrske in mirovne pogodbe

Po razpadu habsburške monarhije so Slovenci živeli v štirih državah: po kratkem obdobju Države SHS (habsburških južnih Slovanov) je nastala 1. 12. 1918 Kraljevina SHS (od 1929 Kraljevina Jugoslavija), v Avstriji, Italiji in na Madžarskem. Šele po drugi svetovni vojni se je meja med Italijo in Jugoslavijo spremenila.

Beri dalje