Tamara Griesser Pečar: Putinovo spreminjanje zgodovinopisja

Putin napovedal je ustanovitev arhiva, v katerem naj bi bili zbrani dokumenti, slike in filmsko gradivo o drugo svetovni vojni.

Letos bo Rusija 9.maja priredila »dan zmage« ob 75. obletnici konca druge svetovne vojne. Napovedane so velike slovesnosti v Moskvi s številnimi mednarodnimi gosti. Navsezadnje je »Velika domovinska vojna« tudi ena izmed najpomembnejših zgodovinskih pripovedi današnje Rusije. Ta dogodek ima v mislih po vsej verjetnosti ruski predsednik Vladimir Putin, ko vedno bolj ostreje skuša uveljaviti svojo interpretacijo druge svetovne vojne. Ko je sedaj Volodimir Selenskij ob spominskem srečanju na osvoboditev Ausschwitza na Poljskem kritiziral pakt Hitler-Stalin, ker je šele ta omogočil nacistom, da so speljali smrtonosni holokavst, je sledila ostra reakcija iz Moskve, češ da Selenskij žali spomin na tiste, ki so se borili proti fašizmu.

Brez dvoma je Sovjetska zveza imela največ žrtev v drugi svetovni vojni, kar 26 milijonov (od ca. 55 miljonov), ne smemo pa pozabiti, da je Sovjetska zveza vojno začela skupaj z Nemčijo. Putin želi zamegliti začetke vojne in sovjetsko soodgovornost.

Putin nadaljuje ustaljeno prakso iz komunističnega režima

Seveda to, kar dela ruski predsednik Putin, ni nič novega, nadaljuje ustaljeno prakso iz komunističnega režima. V času stalinizma ni bilo v Sovjetski zvezi nič nenavadnega, če je uradni prikaz dogodkov sledil trenutni politični situaciji, kar pomeni, da se je sproti spreminjal. Tisti trenutek, ko je nekdo padel v nemilost in bil odstranjen, je naenkrat izginil iz prikazov določenih dogodkov. Šli so celo tako daleč, da so spreminjali fotografije. Iz njih so zbrisali neljube obraze, pojavljali pa so se novi, ki so pred tem bili zamolčani. Analogno so se spreminjali tudi prikazi dogodkov v medijih, v publikacijah itn.

Sicer sta si ruska in poljska interpretacija druge svetovne vojne že od vsega začetka nasprotovali, predvsem pri vrednotenju pakta Hitler-Stalin. Pred spominsko slovesnostjo v Gdansku (Danzig) pred desetimi leti je takratni ministrski predsednik Vladimir Putin vendar v  v poljskem časopisu Gazeta Wyborcza priznal, da je bil Hitler-Stalin pakt nemoralen in »brez slehernega dvoma vreden obsodbe«, obžaloval je tudi pokol več tisoč poljskih častnikov v Katinskem gozdu (Katyn), ki ga je izvedla Rdeča armada. V Gdansku  pa sta se potem premier Vladimir Putin in poljski premier Donald Tusk skupaj spominjala na umorjene častnike ter na tiskovni konferenci napovedala, da se interpretaciji zgodovine sicer še naprej razhajata, da pa sta se obe strani dogovorili, da bosta problematiko skupaj analizirali.

Ko je strmoglavilo letalo s poljskim predsednikom Lech Kaczyńskim v Smolensku, je ruska državna televizija celo predvajala film »Masaker v Katinu« režiserja Andrzeja Wajdo. Seveda ne smemo prezreti političnega ozadja. Rusija je takrat želela stopiti v WTO [World Trade Organization] in Poljska je imela najprej pomisleke. Te je bilo potrebno odstraniti.

Putin napovedal ustanovitev arhiva o drugo svetovni vojni

Na začetku leta je imel Putin govor o narodovi situaciji. Napovedal je ustanovitev arhiva, v katerem bodo zbrani dokumenti, slike in filmsko gradivo o drugo svetovni vojni. Kaj je namen tega arhiva, pa je pojasnil na drastičen način na srečanju z veterani v Sankt Petersburgu pred slovesnostjo osvoboditve koncentracijskega taborišča Ausschwitz, katerega se ni udeležil: »Zamašili bomo gobec tistim, ki poskušajo obračati zgodovino, jo prikazovati v napačni luči in ki zmanjšujejo vlogo naših očetov, starih očetov, naših junakov, ki so umrli, ko so branili našo domovino in praktično ves svet pred rjavo kugo nacizma.« Napovedal je, da bodo »ta gobec, ki ga nekateri politiki v tujini ne morejo držati, zamašili z resnično, dokumentirano informacijo«.

Seveda je ta izbruh veljal kritikom vloge Sovjetske zveze in Stalina pred in na začetku druge svetovne vojne. Putin že vse od 2014 zavrača vsako kritiko pakta Hitler-Stalin. Prikazuje ga, v tradiciji Sovjetske zveze, namreč samo kot sporazum o nenapadanju. Stalin naj bi ta sporazum podpisal, da si pridobi čas za priprave na nemški napad. O tajnih protokolih tako v paktu Hitler-Stalin kot v Mejnem- in prijateljskem sporazumu ni bilo omembe. Vsekakor od 2014 naprej v Rusiji velja zakon, ki kaznuje »rehabilitacijo nacizma«, po katerem so bili že kaznovani tisti, ki »namerno širijo neresnična dejstva« o napadu Nemčije in Sovjetske zveze na Poljsko leta 1939.

Putin že vse od decembra 2019 nastopa vedno bolj ostro in napadalno

Dejansko pa je danes za večino evropskih zgodovinarjev nesporno, da je pakt Hitler-Stalin omogočal začetek druge svetovne vojne, torej tudi napad Nemčije na Poljsko. V tajnem protokolu sta si Nemčija in Sovjetska zveza namreč razdelili del Evrope, določali interesna območja obeh držav in predvidevali medsebojno podporo obeh držav pri okupaciji sosednjih ozemelj. Stalinu naj bi pripadal vzhodni del Poljske in baltske države, Hitlerju pa Poljska do rek Narev, Visla in San. Nemčija je napadla Poljsko 1.septembra 1939, Sovjetska zveza pa 17. septembra. V Brest-Litovsk je potekala potem skupna parada nemških in sovjetskih tankov. Sovjetski zunanji minister pa je konec oktobra Poljsko označil kot izrodek versajskega miru. Sledili so napadi Rdeče armije na baltske države in Finsko.

Že vse od decembra 2019 je Putin nastopal vedno bolj ostro in napadalno. Povod je bila brez dvoma resolucija, ki jo je sprejel Evropski parlament o pomenu evropskega spomina in vesti in je namenjena vsem žrtvam avtoritarnih in totalitarnih režimov 19.septembra 2019. Obsoja vse pojave totalitarnih ideologij kot so nacionalsocializem in komunizem. Putin je Poljsko označil kot soodgovorno za začetek druge svetovne vojne in holokavst.

Prav zato se poljski predsednik Andrzej Duda ni hotel udeležiti svetovnega Holokavst-foruma v Yad Vashemu v Jeruzalemu. Med govorniki je bil predviden namreč tudi Vladimir Putin. Ker prireditelji niso bili pripravljeni tudi njemu dati besede, je Duda odpovedal svoj prihod. Na drugi strani pa Putina ni bilo 27. januarja na spominskem srečanju ob 75.obletnici osvoboditve taborišča Ausschwitz, čeprav so pravi Sovjeti taborišče leta 1945 osvobodili.