KNJIŽNICA IVANA TAVČARJA ŠKOFJA LOKA
vabi na
TORKOV VEČER S KNJIŽNICO,
ko bo predstavljena knjiga
DEDIŠČINA MOLKA avtorice MILANKE DRAGAR.
Knjiga Dediščina molka je raziskovalno delo o izvedenih množičnih pobojih Slovencev in Hrvatov v Crngrobu ter hrvaških otrok v Matjaževi jami pri Pevnem v maju 1945.
Knjigo bo predstavila zgodovinarka doc. dr. Tamara Griesser-Pečar, ki je poleg dr. Miljenka Dorića in kardinala Vinka Puljića, avtorica uvodnih besed v knjigi. Z avtorico se bo pogovarjala Helena Janežič.
Pridružite se nam v torek, 10. oktobra 2017, ob 19. uri,
v Jurjevi dvorani, Stara Loka 64.
Komunistična Jugoslavija je že na samem začetku po prevzemu oblasti povzročila množične umore. Samo v Slovenji je bilo umorjenih več kot 100.000 ljudi drugih narodnosti (Hrvati, Srbi, Nemci, Italijani, Ukrajinci, Romi, Madžari) in od maja 1945 do konca januarja 1946 je bilo samo slovenskih žrtev povojnega obračuna skoraj 15.000. Vse te žrtve ležijo v do sedaj evidentiranih 620 prikritih grobišč po celi Sloveniji: v kraških jamah, zapuščenih rudniških jaških, protitankovskih jarkih in izkopanih jamah.
Predložena študija Milanke Dragar se osredotoča na dogajanja v Slovenji, na različna taborišča in morišča, predvsem pa na škofjeloško območje, kamor je bilo pripeljanih veliko Hrvatov iz Koroške in tistih, ki so jih zajeli na poti tja, na to kar se je dogajalo v Škofjeloškem gradu (Loškem gradu), nekdanjem uršulinskem samostanu, kjer je bilo po vojni koncentracijsko taborišče ter na različnih moriščih. Po topografiji zgodovinarja Mitje Ferenca je bilo na tem območju 28 prikritih grobišč. Tam je npr. Bodoveljska grapa in kar pet grobišč pri Crngrobu, v katerih so končali umorjeni visoki predstavniki medvojne hrvaške vlade in vojske ter njihovi družinski člani, po vsej verjetnosti tudi nekateri domobranci. Pobili so jih predvsem v času med 20. in 25. majem 1945. Posebno pretresljivo je ravnanje komunistov z otroki svojih političnih nasprotnikov. V gozdu pri vasi Pevno se nahaja Matjaževa jama, kjer naj bi pobili otroke in mladoletnike, ki so bili najprej zaprti na Kamnitniku. Po pričevanjih je iz Matjaževe jame tekla kri v vas Moškrin in zastrupljala pitno vodo, podobno kot se je to zgodilo s potokom Drgomaš, ki so ga zastrupila trupla iz Brezarjevega brezna nad Podutikom pri Ljubljani.
(Iz uvodne besede dr. Tamare Griesser Pečar)
