Marko Mehle 
Ker vozniškega izpita še nihče ni dobil kot rezultat nedeljskega kviza in na podlagi karizme ali lepega nasmeha na plakatu, je prav, da se bodoče državnike presoja celostno in temeljito, v luči velike odgovornosti, ki … Beri dalje
Zaradi zgodb iz medijev in stereotipov si mnogi Kitajsko upravičeno predstavljajo kot ogromen, onesnažen, totalitaren čebelji panj, ki grozi, da bo zavladal celemu svetu. Ne pravim, da v tem ni nič resnice ali da je skrb odvečna. Pravim le, da je takšna slika popačena in pomanjkljiva, in ne omogoča pravega vrednotenja vseh priložnosti in nevarnosti, pred katere nas postavlja pojav Kitajske.
Bolj ko šole za management predavajo o poslovni etiki, bolj se zdi, da gre pri tem za mrzlično iskanje temeljev obstoječega poslovnega sveta, v katerem je etika bolj »P. R.« koncept kot pa resničnost.
Obeležje v bavarskem mestu Kempten, ki je bilo postavljeno v spomin na 400-letnico rojstva Primoža Trubarja. (http://vanderkrogt.net)O reformaciji in protireformaciji na Slovenskem je bilo zapisanega že marsikaj. Brali smo o Trubarju in Dalmatinu, o Tavčarju … Beri dalje
Po pogorišču modernosti tava velika množica ljudi brez korenin, zapuščeni in razočarani nad vsemi družbenimi in političnimi eksperimenti, ki so jih pustili prazne. …. V obupu in pomanjkanju opore se zatekajo k različnim filozofijam in new-age religijam in iščejo odgovore, kjer jih ni. … »V revolucionarnih dobah ljudje pogosto preizkusijo vsako noviteto, se vseh naveličajo, nato pa se vrnejo k starim načelom, tako dolgo pozabljenim, da se zdijo bogati in osvežujoči, ko so ponovno odkriti«.
Duhovita modrost Winstona Churchilla pravi, da je najboljši argument proti demokraciji petminutni pogovor s povprečnim volivcem. “Povprečni volivec” v tej izjavi predstavlja projekcijo vseh negativnih občutij, ki se porodijo ob misli na »človeka-masa«, ki mu konformizem, čredni nagon ter duhovna omejenost ne omogočajo kritičnega razumevanja političnega dogajanja.
V družbi obstajajo negativni učinki človekoljubne in navidezno nedolžne kolektivne samocenzure, zlasti takrat, ko se zaide v ekstrem zanikanja realnosti zavoljo ugajanja interesnim skupinam ali manjšinam. Trditi, da različnost spolov ne obstaja, zagovarjati, da nerojen otrok ni človeško bitje, brezpogojno verjeti, da ima »ljudstvo vedno prav«, so oblike nasilja nad razumom in resničnostjo.
V zimskem jutranjem mraku, še pred zoro, ob edini asfaltirani ulici na odmaknjenem in prašnem robu mesta, je ustavil avtomobil. Iz njega je sestopil mož, ki je bil vidno vznemirjen, naredil nekaj korakov do vhoda v samostan in pozvonil. Človek srednjih let z manjšo in čokato postavo, ki mu je pleša že načenjala teme glave, se je nervozno oziral naokoli ter nemirno čakal, da mu kdo odpre.
Slovenski pomladni pol ima dva problema. Po eni strani je nehote vpet na voz preteklosti, ki ga vleče po svoje. Drugi problem, ki je bolj zunanjega značaja, je v tem, da tranzicijsko-kontinuiteta stran že več let uspešno zavira sprožilce procesov, ki bi lahko prinesli spremembe, kakršni se dogajajo v Južni Ameriki.
Macrijev dosežek – če že – je v tem, da je uspel v zelo kratkem času vladanja urediti omenjeni spor, ki se je že kar nekaj časa vlekel po ameriških in mednarodnih sodiščih, ter popolnoma obrniti smer ekonomske politike, kljub pomanjkanju zadostne večine v obeh parlamentarnih domovih. Prejšnja oblast je ta spor spolitizirala do onemoglosti ter iz njega naredila narodno-eksistencialni problem.
Zdi se, da so razmere v južni Ameriki še kako zanimive za tukajšnjega bralca, ki je često nostalgično zaljubljen v socialistično samoupravljanje. Socializem gor ali dol, so osnovni zakoni ekonomije pač neizprosni, kulturno-bojna retorika pa ne more nahraniti lačnih otrok. Argentinska zgodba kaže, da je mogoče prekiniti status quo.
Saga se nadaljuje: 25. oktobra bodo v Argentini potekale predsedniške volitve, na katerih se bo pomerilo šest kandidatov. Med njimi Kirchnerjeve ne bo, ker je s svojim drugim zaporednim mandatom izčrpala vse ustavno predvidene možnosti na vrhu države. Konec koncev sta z možem to mesto skupno zasedala celih dvanajst (!!) let.
Težko je napisati uravnovešen razmislek o aktualni problematiki beguncev v Evropi, ne da bi se človek ujel v eno izmed pasti poenostavljanja, ne glede na to, katero stališče želi zastopati. Jaz, kot argentinski Slovenec, ne smem pozabiti, da sem tudi sam priseljenec in da so bili moji predniki begunci, ki so bili v ključnem času sprejeti v tuji deželi.
Nietzsche me je na nek način vedno privlačil, ker iz njega veje neka nadnaravna iskrenost, redko prisotna pri drugih mislecih ali učenjakih. V tej razočarani iskrenosti se skriva mogočnost: »Bog je mrtev!«. Kdó si upa … Beri dalje
Dobil sem v roke knjigo Brine Svit, ki nosi naslov Slovenski obraz. O njej je bilo zapisanega marsikaj obetavnega v medijih, celo znameniti Boris A. Novak je menda izjavil, da misli, da se bo s to knjigo končno končala 2. svetovna vojna. Kaj je s tem mislil, si točno ne znam predstavljati. Knjigo sem prebral in kot argentinski Slovenec čutim, da je precej daleč od kakršnegakoli preseganja slovenske državljanske vojne.
»Oni pravijo, da se lastnina v kakršnikoli obliki rojeva in utrjuje iz dejstva, da vsakdo poseduje hišo, otroke in ženske. Od tod se rojeva zavist, kajti vsakdo skuša nagraditi lastne potomce, jih utrditi na najvišje … Beri dalje
Pred kratkim sem na nekem spletnem portalu prebral članek o kvantnem računalniku, ki ga poskuša zgraditi Ameriška agencija za nacionalno varnost (NSA). Znameniti Edward Snowden naj bi razkril, da so pri omenjeni agenciji zaposleni s … Beri dalje
V zadnjem času je v mojih mislih nemalokrat odmevala sintagma »krščanski socializem«. Pred kratkim sem slišal nekaj komentarjev, da je novi papež Frančišek socialno čuteči človek in da utegne katoliško Cerkev voditi v smeri, ki … Beri dalje
Slovenci se ukvarjamo z rešitvami za ekonomsko stanje v državi. Vsa politika govori o ukrepih za izhod iz krize, kavarniške debate se nemalokrat odvijajo v tej smeri, na forumih se razpravlja o tem. Kakopak, v tradicionalnem bipolarnem blokovskem levo-desnem duhu. A pri spremembah obstajajo vedno tudi učinki višjega reda, ki so težje predvidljivi in izračunljivi.
Vse bolj se v slovenski družbi zaostruje večni problem nedorečene polpreteklosti. V zadnjem letu sem slišal kar nekaj komentarjev zaskrbljenosti nad stanjem duha v državi, ki naj bi »spominjal na čas tik pred državljansko vojno« ali ki naj bi se stopnjeval v smeri novega konflikta. Nekaj prireditev na to temo je dvignilo precej prahu ter pripomoglo k okrepitvi takšnega vzdušja, razne izjave za javnost pa še dodatno vzpodbudile slabo voljo.