Uspešen politik ne pade na drobtinice v vladi ugrabljene države

foto: facebook/toninPo nepričakovano slabem volilnem rezultatu predsednice Nove Slovenije za predsednico Slovenije se je zdelo, da stranka demokristjanov ostaja zabetonirana na tistih šestih ali sedmih odstotkih. Ljudmila Novak je prejela 54 tisoč glasov, le pet tisoč več kot NSi na prejšnjih volitvah.

Zakaj Milka, kot jo imenujejo njeni sodelavci, ni dobila več glasov, ni povsem jasno. Je pa očitno, da ji velik del desnosredinskih medijev zameri odločne izjave proti Janezu Janši. Mediji, ki jih omenjam, bi sicer izjave Novakove imenovali OSTRE, ne pa ODLOČNE …

NSi je v tem položaju, povsem stisnjena v kot, potegnila nekaj uspešnih potez. Kot žaba, ki je padla v visok lonec mleka, a se ni sprijaznila s tem, da bo v njem poginila. Kljub brezihodnosti je plavala in brcala vse do jutra. In, kot pravi znana zgodba, mleko se je čez noč zaradi cepetanja krakov spremenilo v maslo: žaba se je lahko odrinila in rešila.

Iz poraza v zmago

Če bi kdo konec lanskega oktobra napovedal, da bo NSi čez nekaj mesecev na volitvah dobila 63 tisoč glasov in postala ključna stranka za oblikovanje vlade, bi mu rekli blebetač. Če pa bi kdo lanskega oktobra napovedal, da bo NSi čez nekaj mesecev dobila predsednika parlamenta, bi mu rekli norec.

Novakova je v nasprotju z navadami in običaji politike, kjer deluje izjemno visok delež egocentrikov, odstopila. Prostovoljno, ker je hotela pomagati stranki. Saj ne, da si mnogi v stranki tega ne bi želeli. A vendar so to večinoma le tihe želje, ki jih ne moremo jemati kot pritisk.

Poudariti je treba tudi, da Novakova za razliko od drugih politikov, ki so zaradi neuspeha odstopili, tega ni storila v trenutku, ko je bilo za stranko že prepozno. Ni pobegnila s potapljajoče ladje. Novakova se je obnašala kot kapitan, ki je prepustil mesto svojemu prvemu častniku, da bi ladja hitreje plula.

Prvi častnik Matej Tonin je to nalogo opravil z odliko. Nehal je z nekoristnimi izjavami, da stranka ne bo šla v koalicijo z Janšo, kar bi danes izpadlo smešno. Absurdno. Politična in medijska levica je namreč v celotni kampanji izpostavljala samo eno točko svojega »programa«: da ne gredo v koalicijo z JJ.

Besede (še) niso dejanja

NSi je vedno govorila o programu. A saj veste, kako je s tem v politiki. Vsi zelo radi govorijo o programu, ko pa pridejo do oblasti, v trenutku pozabijo na mnoge ključne točke programa. Levičarji posebej. A včasih se to zgodi tudi na desni sredini. Tonin je tako pozabil na strankin program ob glasovanju za Kučanovo pokojnino. Janša pa je tako pozabil na strankin program ob glasovanju za nedeljsko delo trgovin. Ljudje zato govorjenju o programu preprosto ne verjamejo povsem. Čakajo, kaj se bo zgodilo v resnici.

NSi je prišla do prelomnice, ko bo pokazala, kaj v resnici pomenijo njene besede o programu. Program je namreč po oceni mnogih gospodarstvenikov, tudi tistih, ki svetovnonazorsko ne izhajajo iz demokratičnih krogov, odličen. Podjetniki lahko samo sanjamo, da bi se programske točke NSi začele uresničevati.

A ta program je v popolnem nasprotju s političnimi dejanji levičarjev. Čeprav levičarji v programih obljubljajo marsikaj in zato mnogi neinteligentno govorijo, da so vsi programi enaki, pa so v resnici tudi njihovi programi diametralno nasprotni programoma NSi in SDS.

Če NSi (ali SDS) vstopi v vlado, kjer ima večino današnja levica, to ne more pomeniti nič drugega kot da pristaja na drobtinice. Taka podpora vladi pa je obenem podpora ugrabljeni državi.

Tisti, ki verjamejo v besede NSi, si zato lahko oddahnejo. NSi ne more vstopiti v levičarsko vlado s tako nasprotnimi stališči, saj bi to pomenilo, da je izdala svoj program.

A mnogi besedam NSi ne verjamejo. Zato so nekateri na zadnjih volitvah tudi raje volili SDS, čeprav so prepričani krščanski demokrati: ker so se bali, da bo NSi vstopila v levičarsko vlado. Skeptiki zato čakajo, kaj se bo zgodilo.

Stara skušnjava novega liderja

NSi se je z novim liderjem po velikem metu znašla pred veliko skušnjavo. Levičarji ji obljubljajo ogromno. Posebej na področju gospodarstva in zdravstva. Vabljiva je tudi ideja, ki jo posebej radi širijo mediji, da bi se NSi tako rešila sence Janeza Janše in z državotvornostjo začela rasti in nagovarjati sredinske volivce.

Kdor je podrobneje spremljal politične poteze levice pa ve, da so strici iz ozadja preprečili malodane vsako tako »državotvorno« sodelovanje. Celo Marjan Podobnik, ki je kot podpredsednik vlade uradno imel polovico vpliva na vlado, je kljub velikemu trudu pogorel.

Da se Podobnik ni dal, povedo še sami levičarji in to podkrepijo s zlohotno »tezo«, da je to kljubovanje škodilo Drnovškovemu zdravju. Podobnik se je Drnovšku resda uprl, ni pa se mogel upreti globoki državi, ki je delovala mimo njega.

Zaradi sodelovanja v ugrabljeni državi je pogorela tudi celotna krščanska demokracija. Leta 1996 je za krščanskodemokratsko opcijo (SLS in SKD) glasovalo 310, štiri leta kasneje pa le še 196 tisoč volivcev (SKD-SLS in NSi). 100.000 izgubljenih volivcev se takrat ni preselilo k SDS. Le-ta je namreč leta 1996 dobila 172, leta 2000 pa 170 tisoč volivcev. 100.000 ljudi je takrat ostalo doma in zabetoniralo prevlado levice na vseh kasnejših volitvah.

Pomladniki (spomnimo se, to so stranke, ki so nastale iz demokratičnih krogov in nasprotujejo ugrabljeni državi) so leta 1996 dobili 482 tisoč, leta 2000 pa le še 366 tisoč volivcev. Od takrat je število volivcev upadlo na katastrofalnih 233 tisoč (2011). Šele na zadnjih volitvah je število znatno zraslo na sedanjih 282 tisoč (poleg 23 tisoč glasov SLS, ki je ostala izven parlamenta).

Vsak vstop pomladne stranke v večinsko levo vlado je za sodelujočo stranko prinesel delni ali uničujoči poraz (Janša in Peterle 1992, Podobnik 1996, Zagožen 2000). Celo liberalni stranki Gregorja Viranta se je zgodilo isto (2013), kar tudi sam glasno pove.

Drobtinice v vladi ugrabljene države

Da bi »ponovitev vaje« Mateju Toninu prinesla kakšen drug rezultat, kakopak, ni verjetno. Po drugi strani pa bi ga pokončna drža, s katero bi zavrnil sodelovanje v koaliciji, ki duši gospodarski razvoj, utrdila. Uspešen politik ne pade na limanice. Ali na drobtinice …

Vir: Domovina