Ljudmila Novak ima prav!

Včeraj je del konservativnega volilnega telesa pretresla vest, da Ljudmila Novak »prezira žrtve komunizma«. Oprostite, ampak tega kritično razmišljujoč človek ne kupi kar na prvo žogo. Kakšen strankarski vojščak še, ampak strankarski oz. partijski vojščaki so kupili tudi, da se borijo za lepšo prihodnost, ko so svoje sodržavljane gnali v jame. Odprl sem brskalnik in poiskal originalno izjavo. In glejte – ugotovil sem, da me hoče nekdo grdo zavesti.

Do Ljudmile Novak ne gojim nobenih posebnih čustev. Zdi se mi, da je kot predsednica stranke NSi to stranko vodila dobro – kot prvo jo je pripeljala nazaj v parlament, pod njenim vodstvom so počasi rasli in razvili tisto, kar danes mnogi pojmujejo kot najboljši gospodarski program. Strank ni prodala ne levičarjem, kot bi ji nekateri radi očitali, ne Janezu Janši, pa čeprav si jo je zelo želel.

Nekaj, kar pri njej spoštujem, je to, da svoje katoliške vere nikoli ni poskušala skriti ali je zamaskirati. Če bi poskusila, bi NSi mogoče dobila kakšen glas več, mogoče pa tudi ne. O krščanskih vrednotah je vedno govorila zelo neposredno, brez bolj popularnih besed, brez izogibanja.

Zato me je presenetilo, da bi gospa, ki je prvopodpisana pod zakon o dostojnem pokopu, pljunila čez žrtve komunizma. Pa si poglejmo izjavo pobližje in poskusimo ugotoviti, kje bi to lahko naredila.

1) Obžalujem, da je ta tema uvrščena na dnevni red Odbora za peticije v Evropskem parlamentu. Menim, da je problem pobojev, pokopa in spomina na slovenske povojne in medvojne žrtve problem, ki bi ga morali najprej z vsem spoštovanjem do žrtev reševati v Sloveniji in ne na evropski ravni.

To je izjava, ki so jo včeraj po mojem mnenju najbolj grdo sprevrgli. Tudi sam obžalujem, da je morala taka peticija v Evropski parlament. Pa ne, ker se ne bi strinjal z vsebino. Ta problem je dolžna rešiti Republika Slovenija. Smo država ali nismo? Bo Bruselj uredil stvar namesto nas? Včasih se slovenska desnica obnaša, kot da je Bruselj »desni Beograd«, in to poskuša zamaskirati pod proevropskost. Če želimo biti država, se moramo s tem soočiti sami. Drugače se lahko priključimo Avstriji, Dunaj je bližje kot Bruselj.

2) Kot nosilka slovenskega Zakona o prikritih grobiščih in pokopu žrtev pa si želim, da bi bile vse žrtve medvojnih in povojnih pobojev pokopane na dostojen način in tudi na ljubljanskih Žalah. Žrtvam ne smemo odrekati pravice do groba in dostojnega spomina.

Spomnim se okroglih miz v organizaciji SDS, kjer se je ljudi na veliko prepričevalo, da bo Zakon o dostojnem pokopu katastrofa. NSi paktira s SMC. Vse bodo uničili. Morišča ali grobišča. Ni pomagalo, da so ga podprli tudi Mitja Ferenc, Jože Dežman in Pavel Jamnik. SDS je takrat želel pretentati volivce NSi, ki jim je ta tema pomembna, da ti NSi ne bi več zaupali. Kaj se je v resnici zgodilo? Trupla so začeli odkopavati. O starejšem gospodu, ki mi je na vprašanje pred nekaj leti, če bodo te mrtve iz Kočevskega Roga kdaj izkopali, odgovoril, da zagotovo ne, sem že pisal. Danes je Macesnova gorica prazna. Podobno je bilo pri Zakonu o arhivih. SDS je poskušala prepričati volivce NSi, da tej ni več zaupati. Danes je rezultat zakona o arhivi kup knjig Omerze, Pezdirja in drugih. Zato SDS-u tudi pri tej temi ne bi hitro verjel.

3) Ob dnevu spomina na žrtve totalitarnih režimov pa se moramo spominjati vseh žrtev s pieteto in željo, da v prihodnosti ne bi prišlo do podobnih dejanj in zločinov.

Lepa želja. Evropski dan spomina na žrtve totalitarnih režimov je v Sloveniji žal posvojil le en pol.

4) V nobenem primeru pa ne odobravam zlorabe te teme za notranjepolitični ideološki boj.

Na koncu pa se zalomi. Tu je srž problema. Morda je tu razlog, da dve »Janševi« vladi nista odkopali Kočevskega roga. Tudi druga ne, kjer je ironično Janši edino Ljudmila Novak stala ob strani do konca (ne Virant in ne Žerjav). Povojni poboji, krivice, komunistični zločini so za del volivcev, tudi moje starše, zelo čustvena tema. In ne preseneča, da so včeraj ljudje ob lažni novici o komunistični Ljudmili klicali na Ognjišče. Ta tema boli. In kar boli, prinaša glasove. Mislite, da je komu na levici mar, če se žrtve odkoplje? Mislite, da je komu mar, če se jih ne odkoplje? Praktično vsi morilci so na pragu smrti, eni na tej, drugi na oni strani vrat. To je tema, ki boli našo stran. In ki zbudi našo stran.

Zato ne verjamem, da je Ljudmila komunistka, ki bi zanikala povojne poboje. Verjamem pa, da je Ljudmila katoličanka, ki si že leta prizadeva, da žrtve dobijo pravico do groba, da se na njihovih truplih ne odpre nova vojna, ampak konča stara, da je pravici in resnici zadoščeno.

Komu pa boste verjeli vi? Tistemu, ki tuli, da je glasovala proti, čeprav glasovanja ni bilo in ona ni članica odbora, kjer se je peticija predstavljala? Tistemu, ki govori, da je za pokop, glasuje pa proti? Kot piše v Svetem pismu – po njih delih jih boste spoznali!



5 komentarjev

  1. Ne utemeljiš dovolj in ne prav in ne prepričaš niti slučajno, človek.

  2. Z vsemi štirimi točkami se zelo strinjam, ne strinjam pa se s tem, da je l. 2014 šlo samo za politika v zaporu. Šlo je za političnega zapornika!

  3. Vprašanje pobitih po drugi svetovni vojni bi se seveda res moralo reševati doma, v Sloveniji. Vendar se ne rešuje, že več kot 30 let levaki ovirajo vse poskuse, izkopati žrtve, jim preskrbeti spodoben grob in mrliške liste. To Novakova dobro ve. Ker torej doma ne gre in Bog ve, koliko časa to še ne bo mogoče, je prav, da se obvestilo mednarodno javnost, kaj se pri nas dogaja.
    Spomnimo se, kako je ravno ta mednarodna javnost na podlagi lažnih obtožb levakov obsojala vlado Janeza Janšo in držala štango levim ničpridam. Celo v Ljubljano so poslali komisarko Jourovo hujskat naše Ustavno sodišče. Zato je prav, da se ljudem, ki ne poznajo razmer v Sloveniji, enkrat končno odpre oči. In ta peticija je bila ravno prava stvar za to.
    Proti dostojnemu pokopu so glasovali ravno levaki, ne kdo iz SDS kot ta članek hoče podtakniti. Ne vem, kako bi glasovala Novakova, če bi imela to možnost. Njene posplošene parole v Sloveniji zagotovo ne bodo ničesar spremenile.

  4. “V nobenem primeru pa ne odobravam zlorabe te teme za notranjepolitični ideološki boj.”
    Peticija dr. Ferenca in 2000 podpisnikov ni ideološki boj in, če ste jo prebrali, pove vse: gre za vprašanje človeškega odnosa, pietete do tisočev pomorjenih žrtev neke ideologije. In iz tega vprašanja gospa Novak dela neko novo ideologijo o ideološkem razdvajanju. Razdvaja pa nas lahko le eno – smo ljudje ali nismo?

  5. Četrta točka je resen problem v danih okoliščinah. Ta točka namreč zame zraža nek notranjepolitični boj, kar je problematično, kot sama točka trdi.
    Peticijo pa vidim, kot nek izhod v sili, zato jo povsem podpiram.

Comments are closed.