Pogovor, ki ga ne bi smelo biti
V tednu, ki je v Slovenijo naplavil burno razpravo o evtanaziji, je našo družino zadel dogodek, ki načenja isto temo, samo z druge strani življenjske premice. Ko so na ultrazvočni preiskavi našega petega otroka, ki pridno raste pod maminim srcem, našli na enem od organov določeno odstopanje, je bil poslan v bolnišnico za drugo mnenje.
Sovražni govor in govorica gneva
Vrnimo se nekaj let nazaj in se ustavimo v Parizu. Tam je Amedy Coulibaly, Parižan, oborožen z brzostrelko, bojno puško in dvema pištolama, mrzlega januarskega dne vstopil v prodajalno s košer izdelki. Ubil je štiri … Beri dalje
J. Bartolj, blog: Nagrajenka ali ne?
V veliki čitalnici Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani si je bilo sinoči mogoče ogledati premiero predstave Svetlane Makarovič z naslovom Mesečinska struna. Literarno-glasbeni recital je Makarovičeva pripravila kot alternativo prireditvi s podelitvijo Prešernovih nagrad, … Beri dalje
Neskončna zgodba
Neskončna zgodba. Kot roman nemškega pisatelja Michaela Endeja. Njegova Neskončna zgodba je bila namenjena najstnikom in šolarjem, z ekranizacijo je potem dosegla svetovni uspeh. In bila je znanstvena fantastika. Kot E. T. V Sloveniji pa imamo različico te neskončne zgodbe, ki se vrti že 24 let, a ki ji še zdaleč ni videti konca. In ne, ni namenjena samo šolarjem in najstnikom, o njej pišejo in govorijo malodane že vsi. Da, spet o privatizaciji.
Okrogla miza za privatizacijo (VIDEO)
Posnetek okrogle mize Za več delovnih mest in manj politike v gospodarstvu, ki je bila v soboto, 7. februarja 2015. Slovensko gospodarstvo nazaduje, ker so nekatera njegova največja podjetja politično vodena in klientelistično izkoriščena. Prav … Beri dalje
J. Letnar Černič, Ius-info: Užaloščena dežela
Konec letošnjega leta bo minilo že dvajset let od podpisa Daytonskega mirovnega sporazuma, ki je končal državljansko vojno v Bosni in Hercegovini in zakoličil ustavni ovir za njeno delovanje. Po dvajsetih letih je v deželi … Beri dalje
Narava in pokrajina (foto): Školj svetega Pavla nad Vrtovinom
Poznoantični čas je na področje današnje Slovenije prinesel velike spremembe. Več stoletno obdobje miru in blagostanja se je bližalo koncu. Rimske vzhodne meje so popustile in proti zahodu so se začela valiti ljudstva, katere so … Beri dalje
“Pride čas, ko začne časa zmanjkovati”
Ob kulturnem prazniku v branje in razmislek ponujamo intervju s pisateljem Dragom Jančarjem. Našim bralcem ga ni treba posebej predstavljati, zato naj zapišemo le, da je v slovenski javnosti znan po veliko svojih delih, predvsem na gledališkem področju, a tudi po svojih romanih in esejih in da je za svoje delovanje prejel že veliko nagrad, med njimi Prešernovo.
G. Novković, Portal plus: Rdeči alarm – komedija zmešnjav
Tokratna vremenska akcija v slogu “Nič nas ne sme presenetiti” je ob neverjetnem entuziazmu Arsa in Darsa pokazala, da se znajo nekateri ravnati, kot da bi padli z Marsa. Sreda popoldan. Zazvoni telefon. Na drugi … Beri dalje
Izvir moči
Veliko čudežev mora narediti človek, da preživi dan. Gledam očete in mame, gledam toliko požrtvovalnih ljudi, gledam – koliko čudežev. Skrbijo za otroke, za starše, za bolnike, za onemogle. Strežejo, zdravijo rane, jih obvezujejo, poslušajo, … Beri dalje
S. Granda, Družina: Kulturni praznik
Slovenski odnos do lastne kulture naj bi bil evropska, če že ne svetovna posebnost. Dejansko sta ji namenjena dva praznika, tudi dan reformacije. Čeprav je bil Prešernov dan sprva povsem ideološki, ga je večina Slovencev, … Beri dalje
Gašper Rudolf: Vsi smo poklicani
Uvod v mašo, evangelij Mr 1,29-39 in pridiga msgr. Gašperja Rudolfa na peto navadno nedeljo. Posneto v Medani, 8. februarja 2015, uredila: Branka Kovšca. »Zjutraj, ko je bilo še zelo temno, je vstal in odšel … Beri dalje
Na današnji dan: Matija Majar – Ziljski
Na današnji dan leta 1809 se je v Goričah v Ziljski dolini rodil Matija Majar – Ziljski, duhovnik, narodopisec, jezikoslovec in narodni buditelj. Šolal se je v Celovcu in Gradcu, zlasti je nanj vplival Anton … Beri dalje
Ž. Turk, Čas-opis: Svoboda misliti. Tudi v javnem sektorju.
V petek je časopis Delo objavil grožnjo zaposlenim v javnem sektorju, posebej učiteljem na fakultetah, ki bi se do privatizacije opredelili podobno kot zadnje vlade Republike Slovenije, a drugače, kot revija Mladina, Studio City, Združena … Beri dalje
Utrinek: Franc Šuštar imenovan za ljubljanskega pomožnega škofa
Slovenska škofovska konferenca je sporočila, da je papež Frančišek za ljubljanskega pomožnega škofa in naslovnega škofa škofije Ressiane imenoval msgr. dr. Franca Šuštarja, dosedanjega ravnatelja ljubljanskega bogoslovnega semenišča. Msgr. dr. Franc Šuštar je bil rojen … Beri dalje
Evro trenutno ni dobra družba
Finančni trgi dosegajo pretres za pretresom. Pred mesecem je švicarska centralna banka svetovne finančne trge pretresla z nenadno ukinitvijo vezave franka na evro. V medijih lahko beremo komentarje, da je »odločitev švicarske centralne banke bila … Beri dalje
Utrditi pravno državo
Partnerjev v EU ne zanima, ali so – domnevne ali resnične – pomanjkljivosti pravosodja posledica prepletenosti pravosodnih struktur z nekdanjo nomenklaturo ali sad kronične podvrženosti pravosodja nedovoljenim vplivom vsakokratne politične oblasti: oboje zbuja dvome v resničnost reform in vladavino prava. Rešitev iz te zagate je zato zares lahko le v zavestni odpovedi politike “dediščini” preteklosti in poskusom njenega nedovoljenega vpliva v sedanjosti.
J. Ugovšek, Finance: Posel stoletja Marka Goloba
Glasni nasprotnik privatizacije Marko Golob je z menedžerskim nakupom, ki se pravnikom zdi sporen, v petih letih 26 tisoč evrov vložka oplemenitil več kot 400-krat Marka Goloba poznamo kot člana uprave AUKN, zadnji dve leti … Beri dalje
Janko Kos za PlanetSiol: Avtobiografijo je treba pisati tako, da je rahlo delikatna
Čutil sem dolžnost, da po dolgih letih delovanja v kulturi in pedagogiki napišem avtobiografijo, o svojem nedavno izdanem delu Umetniki in meščani pravi akademik Janko Kos. Na več mestih, pravzaprav skozi vse svoje avtobiografsko delo, … Beri dalje
Popotništvo (foto): V objektivu
Friderikov stolp je del Celjskega gradu, ki se deloma obnovljen in ohranjen dviga nad Celjem ter slikovito priča o davni zgodovini celjskih grofov. Spominja tudi na tragično zgodbo Friderika II., sina celjskega grofa Hermana II., … Beri dalje