Z Društvom Sorško polje se želimo približati naravi
V nedeljo, 1. septembra, vas Praše praznuje semenj, ker je v teh dneh obletnica posvetitve podružnične cerkve sv. Marije Magdalene. V Prašah ima na parceli Novakove kmetije ekološki vrt Društvo Sorško polje – približajmo se naravi. Organizacijo sejma je društvo prevzelo z željo, da na njem svojo dejavnost predstavi širši javnosti.
Sloexit – “Stati uni obstati” v globaliziranem svetu
Države, ki so se uspele odpreti svetu in s tem mednarodnemu trgu izmenjave dobrin in znanja, so dandanes načeloma bolj uspešne, kot tiste, ki jim to še ni uspelo.
Narava in pokrajina (foto): Konjščica
Zadaj za Kriško goro in Storžičem je slikovita dolina Lom. Malo nad vasjo pustimo avtomobil in se sprehodimo na planino Konjščico. Nekaj minut stran pa še Bela peč. Slikovita skala nad prepadom s prelepim razgledom.
Odprte meje za vse in elite na robu živčnega zloma
Migranti s seboj prinašajo svoj način življenja, ki je bistveno drugačen od evropskega, in to predstavlja velik izziv za medsebojno sožitje, zahteva odločno ukrepanje države, hkrati pa prinašajo možnost za samorefleksijo in spodbudo za prevetritev družbe, ki v svojem prevladujočem toku postaja karikatura sama sebe.
Jan Zobec: Če hočeš doživeti Slovenijo, potem jo obišči v Argentini
Država oz. njena oblast, ki je bila nedavno totalitarna in zaznamovana z množičnim ter sistematičnim kršenjem človekovih pravic, v desetletjih tranzicije ni bila sposobna izvesti resne in temeljite menjave oblasti in družbenih elit.
Šentjernejska noč: Katarina Medičejska s prevaro nad nasprotnike
Čeprav je Šentjernejska noč močno oslabila hugenote, pa je zaradi maščevanja ponovno podžgala novo vojno, ki se je končala z nantskim ediktom v Bulonjskem gozdu julija 1573. Razpleta v Franciji pa se je na nek način veselil tudi papež Gregor XIII., saj je bil prepričan, da se je Francija odločno obrnila na katoliško stran.
Kučan ve, kaj so mediji, in tudi interneta ne prepušča naključju
Milan Kučan bil lahko bil profesor tako Brščiču kot tudi Bojanu Dobovšku. Če je prvi mislil, da lahko pride brez TV medijev v Evropski parlament, je drugi računal, da mu bo mukotrpno delo s promocijo knjige širom Slovenije prinesel uspeh. Žal sta se oba zmotila!
So vaške straže res nevarnost za demokracijo
Škoda se povzroča tudi danes na južni meji. Tam se danes ljudje počutijo življenjsko ogrožene. Morda najhuje in najbolj boleče pa se zdi občutek, da so pozabljeni so od oblasti. Ta bi jim bi morala zagotoviti osebno varnost in varnost premoženja!
Končuje se javna razprava o spremembah medijskega zakona
Država se mora danes najprej odločiti, ali bo del svetovnih informacijskih tokov ali ne. Lahko se izklopi (kot dela Severna Koreja). Lahko investira ogromne denarje v nadzor nad temi tokovi (kot delajo Kitajska, Rusija). Lahko pa spodbuja koristne vsebine in izobražuje ljudi, da se naučijo ločiti med resnico in zmoto, med informacijo in propagando.
FORMULA(cija) ZA SPRAVO – Nič naj ne bo pozabljeno, vse pa oproščeno!
Odrekamo se temu, da bi še naprej drug drugemu očitali »grehe« iz preteklosti. Predvsem si ne bomo več očitali kakršnihkoli dejanj in usmeritev, povezanih z drugo svetovno vojno. Predvsem pa ne: narodnega izdajstva, revolucije, domobranstva, boljševizma, belogardizma, partizanstva, komunizma, fašizma, nacizma, klerikalizma, socializma, revanšizma. V nobeni obliki, ne s simboli in ne prireditvami, jih ne bomo poveličevali.
Jože Dežman: Prebudi v sebi narodnega heroja
Med pozabo tega, da je bila partizanska vojska komunistična vojska in da so si komunisti prilastili vse zasluge za partizansko zmago, in med pozabo krajev, kjer so bili umorjeni slovenski domobranci, je nenavadna podobnost.
Bo Marjan Šarec uresničil Kučanove sanje o “žlahtni desnici”
Bo Šarec, ki prihaja iz jedra vladajoče opcije, a se zelo uspešno prebija v konservativno jedro, uresničil dolgoletne Kučanove sanje o žlahtni desnici.
Avtogoli slovenske zunanje politike
Večina nebrzdano vpije, da v slovensko postmoderno, z levičarstvom omreženo, družbo prihaja skrajno starokopitna oseba Lynda Blanchard, ki je kristjanka, mati sedmih otrok, humanitarna aktivistka. Še huje, je Trumpova podpornica.
Otrok je svobodno bitje, zato ga ne moremo vzgajati z dresuro
Oba principa vzgoje, avtoritarni in permisivni, sta enako slaba, ker sta le zrcalni sliki iste temeljne vzgojne napake, ki je v izgubi ljubečega stika z otrokom, zaradi česar ne pride do varne navezanosti
Tito deseti na seznamu množičnih morilcev
Nemški časopis Bild je npr. sestavil seznam dvajsetih največjih množičnih morilcev 20. stoletja, (Mao Ce Tung, Stalin, Lenin, Pol pot idr.). Med njimi je tudi Tito na častnem desetem mestu, z enim milijonom žrtev.
Jože Strgar: Plemeniti Slovenci odhajajo
Dragi Ivan Oman, naj zahvalno znamenje, kapelica Materi božji, ki si jo postavil ob rodni hiši, govori o Tvoji ljubezni do Stvarnika lepe slovenske zemlje. Naj potrjuje našo krščansko zavest! Štejem si v čast, da sva skupaj, vsak po svojih močeh, prekopavala v slovenskem Gospodovem vinogradu.
Narava in pokrajina (foto): Žrd
Janez Mihovec – Zrd Prav kmalu na drugi strani slovensko italijanske meje najdemo Rabeljsko jezero. Peljemo se še naprej do Neveljskega sedla. Tu smo prav na nekdanji avstrijsko-italijanski meji izpred dobrega stoletja. Dvignemo se ob … Beri dalje
Tamara Griesser-Pečar: Poskus revizije Hitler-Stalin pakta v Rusiji
Dejansko je Hitler-Stalin pakt politično ureditev Evrope po prvi svetovni vojni popolnoma spremenil. Obe državi sta podpisali tudi tri gospodarske pogodbe in Sovjetska zveza je pomagala pri izgradnji nemške vojne industrije.
O posttotalitarnem labirintu
Ob letošnjem Evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov se lahko zamislimo tudi ob dejstvu, da pol milijona Slovencev živi v tujini, torej kar četrtina vseh nas. Če bi se domov vrnilo pol, ali četrt milijona – ali vsaj deset ljudi z neokuženo formo mentis, bi se morda lahko rešili posttotalitarnega prekletstva in grozečega uničenja. Pametna država bi se potrudila, da jih privabi nazaj.
Drago K. Ocvirk: Soočenje z zlom totalitarizma
Jutri, 23. avgusta, je dan spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov. To je priložnost, da se soočimo z zlom, ki je v trojni izvedbi uničeval naše ljudi. Res se ni vedno lahko pogledati v ogledalo, a je neizogibno, če naj bomo videti kolikor toliko človeški.