Desna ilegala: Zakaj je bila njihova pest prepovedana?

Desni upor proti okupatorju pripadnikov Državne obveščevalne službe Jugoslovanske vojske v domovini (DOS) ostaja nepriznan tudi v samostojni Sloveniji. Žalostno je, da je stisnjeno pest te organizacije najbolj vidno in boleče priznal le Gestapo. Eden izmed njegovih oddelkov se je namreč ukvarjal z nacionalističnim gibanjem upora. Pri tem je bil uspešen, saj je dvojni agent, ki ga je levemu uporu uspelo vriniti k Nemcem, izdal nacionaliste, zato je bila junija 1944 večja skupina aretirana.

Ukaz iz Moskve 22. junija 1941 in Kidričev konstrukt o nastanku OF

22. junij 1941 je datum je izrednega zgodovinskega pomena za naš upor proti okupatorju. Tega dne je s Hitlerjevim napadom na SZ prišlo do prekinitve dolgotrajnega sodelovanja med nemškimi nacionalsocialisti in Stalinovo SZ. Naš upor proti okupatorju se je (žal) začel šele potem, ko je Hitler napadel SZ, ne pa 27. aprila, ko naj bi bila ustanovljena OF, kot so nam lagali v šolah in kar še danes potvarjajo dediči komunistične partije.

Janez Kocijančič, kolikokrat še prevarani Sokoli

Janez Kocijančič, ugledni član slovenske komunistične vrhuške, skuša prodati za resnico nekaj, kar so si njegovi predhodniki preprosto izmislili. Je le del bajk in povesti o t. i. »naprednih«, »levih« ipd. sokolih in njihovi vlogi v OF. Pri tem je več kot očitno, da Janez Kocjančič ni nikoli niti pogledal dokumentarnega gradiva Komunistične partije Slovenije in njene naslednice Zveze komunistov Slovenije, kaj šele da bi se kot visok športni funkcionar seznanil z njim.

Dolomitska izjava pomeni začetek partijske diktature

Krščanski socialisti in sokoli so se z Dolomitsko izjavo odpovedali samostojnemu političnemu organiziranju in delovanju do konca vojne in tudi v povojnem obdobju, vse do plebiscitarne odločitve večine Slovencev o samostojni Sloveniji in uvedbe demokracije 23. decembra 1990.

Pogovor s Filipom Terčeljem

Rodil si se v Grivčah, v župniji Šturje. Oče Filip te je učil delati, mama Marija pa te je učila sočutja do ubogih. Postal si garač za širjenje Božjega kraljestva, služabnik ubogih, bolnih, preganjanih in … Beri dalje

»Praznovanje da, praznoverje ne«

Predlog za ukinitev zlorabljenega 27. aprila, kot državnega praznika. Ta dan je evidentno uzurpiran s strani politike za potrebe rehabilitacije komunistične revolucije, ki je pohabila slovensko narodovo telo. Predlog izhaja iz najbolj preprostega strateškega razloga, ker ta dan NE POVEZUJE, temveč USODNO DELI SLOVENSKI NAROD!

Je 27. april dan upora?

Najprej se moramo vprašati za kaj pravzaprav stoji 27. april? V času komunistične Slovenije je to bil dan Osvobodilne fronte (OF), po osamosvojitvi pa se je praznik, dela prost dan, preimenoval v dan upora. Če … Beri dalje

Cloaca Maxima

27. 4. 2016. Ljubljana, Rožna dolina, Vidmarjeva vila (na njej nemška zastava, pred njo spomenik OF). Zazrem se v spomenik in spoznam, da mi laže. Laže o datumu, laže o vsebini, laže o imenu. Ko je Plečnik dobil ukaz za izdelavo spomenika (v totalitarni družbi je namreč tudi prošnja ukaz), je vanj bistroumno vgradil subliminalno sporočilo. Uspelo mi ga je razvozlati!

Revolucija na Primorskem

Ko govorimo o revoluciji, imamo največkrat v mislih dogajanja v Ljubljanski pokrajini, kjer se je revolucija najprej in najbolj razdivjala in je zato zahtevala sorazmerno največ žrtev. O boju na Turjaku in Grčaricah, o kočevskem »procesu« in jelendolskih žrtvah vemo veliko podrobnosti. Zelo malo ali skoraj nič pa ne vemo, kaj se je v tistih težkih časih godilo na Primorskem. Primorci se o tem niso razpisali.

Filip Terčelj – ob obletnici nekega zločina

7. januarja 1946 sta se Filip Terčelj in Franc Krašna skupaj odpravila v dolino proti Železnikom, nameravala sta z avtobusom nadaljevati proti Ljubljani. Na poti sta ju aretirala neznana moška in ju blizu Davče izročila enoti KNOJ-a, ki je stražila nekdanjo jugoslovansko-italijansko mejo. Knojevci so Terčelja in Krašno ustrelili v Štulčevi grapi in ju zakopali v gozdu.

Kako širok temelj prihodnosti?

Leto 2015 še posebej zaznamuje obletnica konca II. svetovne vojne. Vrstile so se spominske slovesnosti, znanstveni posveti, bolj ali manj črno-belo obarvane komemoracije, kulturni dogodki in še marsikaj. Vse to v spomin in opomin, čeprav poziv ‘Nikoli več vojne!’ vsak dan znova zveni bolj cinično. Med ustanove, ki ohranjajo živ spomin na dogodke, ki bi jih marsikdo rad pozabil, sodi Nova slovenska zaveza.