Pozabljeni slovenski razkol iz leta 1992

Povod za tokratni vihar v medijih je knjiga spoštovanih zakoncev Hribar Slovenski razkoli in slovenska sprava. Nezgrešljivo je, da je ta knjiga nastala kot odziv na Možinovo znanstveno delo Slovenski razkol. Avtorja začneta opisovati razkole … Beri dalje

Akademik Trontelj je zmogel predlagati spravno izjavo, ki je večina drugih ne zmore sprejeti

V društvu Združeni ob Lipi sprave vseskozi opozarjamo, da se mora Državni zbor opredeliti do najhujše narodne tragedije, ko je brat moril brata, sprejeti izjavo o narodni spravi in potrditi tudi Resolucijo Evropskega parlamenta z dne 9. aprila 2009 o pomenu evropskega zgodovinskega spomina za prihodnost Evrope. Žal akademiki v Izjavi niso povabili pristojnih organov, naj delujejo skladno s temi evropskimi merili.

Spomenka Hribar ustavlja desnico in Janeza Janšo

Spomenka Hribar je pomembno sooblikovala slovenski prehod v demokracijo in samostojnost, bi pa bilo bolje zanjo in še za marsikoga, če bi, razen svoje iskrene volje po uveljavljanju svojega totalnega prav upoštevala strokovne standarde, ki so bili doseženi na področjih, v katera se spušča. Če bi včasih pomislila, preden začne streljati …

Družbenopolitični delavci tudi na SAZU?

Knjigi Partizani, Fašizem in demokracija kot tudi simpozij Slovenska sprava žal pričajo o okostenelosti in stranpoteh Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU). Zelo domišljava bi bila trditev, da poznam delovanje SAZU in ustvarjanje spoštovanih akademikov … Beri dalje

Franci Feltrin: Epidemija demence pri velikem številu odgovornih v državnih službah

Naša lipa je postala simbol sprave in odpuščanja

V tem trenutku, ki je lahko zgodovinski, je prav, da se spomnimo velikega Prešerna, ki je v četrti kitici Zdravljice povabil: »Edinost, sreča, sprava, k nam nazaj naj se vrnejo.« Ko se bo to zgodilo, bodo  oživele tudi Cankarjeve prerokbe: »Tod bodo živeli srečni ljudje.«

Slovenec in krivda

Te dni nam budi pozornost usoda družine Hudnik iz Polhograjske doline. Ljudsko sodišče je novembra leta 1942 vse družinske člane obsodilo na smrt. Enajst so jih pobili, med njimi tudi mladoletnico in nosečnico, preživela sta … Beri dalje

Predlog napisa za spomenik žrtvam vojn

Spomenik žrtvam vojn in z njimi povezanih dogodkov Na slovenskem ozemlju so divjali spopadi v prelomnih časih evropske zgodovine: ob selitvah narodov, v bojih med fevdalnimi gospodi, v kmečkih uporih, v spopadih med krščanstvom in … Beri dalje

Nam lahko pesem pomaga k narodni spravi

Vojna napravi tudi pesem za svoje orodje in orožje. Tako dobremu kot zlu lahko služi ta očarljiva večna mladenka. Zapeljivka, malikovalka, maščevalka, nevoščljivka. V obeh taborih jih najdemo, ki radi sovražijo, mučijo in ubijajo. Obe … Beri dalje

Vprašanje evropske in slovenske sprave

Spravljena in sproščena Slovenija je simbol celovite solidarnosti za prihodnost doma, do sosedov in v Evropi. Predno bo Slovenija postala gospodarsko uspešna država, mora postati kulturno enotna, enotna v tistih temeljnih vrednotah sobivanja, ki zagotavljajo … Beri dalje

Kolovoz za hojo po levi

Slovenska Jakobova pot od hrvaške meje pri Obrežju, preko Ljubljane do Trsta vodi tudi po Ljubljanskem barju in na poti od Ljubljane do Vrhnike ne preveč pogoste popotnike popelje tudi skozi vasico blatnega imena, kjer stoji cerkev svetega Jakoba. Nič nenavadnega, če vasica ne bi imela kolovoza, kjer je dovoljeno hoditi le po levi.

Predsednik Pahor, še enkrat hvala za obljube

Spremljam govore in delovanje predsednika Pahorja, ter primerjam besede z dejanji. Na predvečer Dneva državnosti sem z velikim zanimanjem poslušal govor predsednika Pahorja na osrednji proslavi v Ljubljani. Ušesa sem imel “našpičena” za zaznavanje predsednikovih obljub. Po množici “mokrocvetočih” besed v uvodu, ko sem sam pri sebi že ugotavljal, da je govor zelo prazen, je predsednik končno začel z obljubami o svojem delovanju ob bližajočih predčasnih volitvah in z načrtom svojih dejavnosti. Sedaj bom spremljal njegovo delovanje.

Slaboten junak

Tokratnega zaprtja volišč ni spremljala nobena napetost. Zmagovalec je bil znan. V nedeljo zvečer smo dobili le statistično potrditev dejstva, da je kandidat A dobil x odstotkov, kandidat B pa y. Zdaj torej vemo vse. … Beri dalje

Kdo se boji resolucije?

Avtor: Dominik Frelih

Evropski parlament je 2. aprila 2009 sprejel Resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu. Ob njej sta se poenotili tako evropska levica kot desnica, saj jo je podprla velika večina evropskih poslancev, vključno z vsemi sedmimi slovenskimi poslanci (Brejc, Peterle, Jordan-Cizelj, Novak, Kacin, Juri in Drčar-Murko).

Medtem ko so nekateri desni poslanci resolucijo pozdravili, so njihovi kolegi na levici molčali. Če se je med obravnavo v Državnem zboru kdo že oglasil, se ni zavzemal za to, da bi  resolucijo sprejel, pač pa se mu je zdelo dovolj, da se z njo seznani.

Beri dalje