Predsednik Pahor, še enkrat hvala za obljube

Borut Pahor med govorm na proslavi ob Dnevu državnosti
Borut Pahor med govorom na proslavi ob Dnevu državnosti

Spremljam govore in delovanje predsednika Pahorja, ter primerjam besede z dejanji. Priznam, volil sem ga, ker se mi je zdel boljša izbira kot gospod pred njim.

Predsednik Pahor rad pokaže, kako drži obljube, kar je vsekakor hvalevredno. A predsednik daje obljube, ki nekako ne pritičejo njegovi “kraljevski” funkciji, pač pa bolj ljudem zbranim okoli šanka, kje v predmestju Ljubljane. Saj se spomnite onih, malo prismojenih obljub o čiščenju kopačk nogometašem in hokejistom o enournem drsanju za vsak gol. Obe obljubi je mož izpolnil, kar je prav. O njegovem drsanju sem enkrat že pisal.

Zaveze na proslavi

Tako sem na predvečer Dneva državnosti z velikim zanimanjem poslušal govor predsednika Pahorja na osrednji proslavi v Ljubljani. Ušesa sem imel “našpičena” za zaznavanje predsednikovih obljub. Po množici “mokrocvetočih” besed v uvodu, ko sem sam pri sebi že ugotavljal, da je govor zelo prazen, je predsednik končno začel z obljubami o svojem delovanju ob bližajočih predčasnih volitvah (kjer pa predsednik nima velikih pristojnosti) in z načrtom svojih dejavnosti. Takole je povedal: “Za posebno nalogo ob robu teh glavnih aktivnosti (glej celoten govor) pa bom delal tri stvari, za katere menim, da niso centralnega pomena, vendar tudi ne tako obrobnega, da bi jih smeli spregledati in menim, da jih institucija predsednika Republike morda še najlažje obravnava in kolikor je tudi mogoče reši. Najprej si bom prizadeval za nadaljevanje spravnega dialoga glede polpretekle zgodovine. Ta poteka in kaže velike možnosti, da bi prihodnje leto ob praznovanju sedemdestletnice zmage druge svetovne vojne Slovenci veliko bolj enotno kot kadarkoli doslej praznovali ta velik in pomemben datum tudi za Slovenski narod. Drugič: Začel bom zelo umirjeno in spoštljivo razpravljanje o nekaterih delikatnih domovinskih oziroma domoljubnih zadevah, kot je na primer uporaba simbolov, ki očitno zelo vznemirjajo zdaj ene, zdaj druge in mestoma vse. Simboli nas morajo povezovati, ne pa ločevati. Tretjič, še veliko bolj zavzeto si bom prizadeval za to, da bi se angažirale vse intelektualne sile v Sloveniji, ne glede na njihove politične, nazorske ali druge razlike, da bi skupaj razmišljali o naši prihodnosti.”

Lepo povedano, ni kaj. Četudi je po moje predsednik vse skupaj precej omilil s frazami kot so “prizadeval si bom”, “začel bom”. Po mojem mnenju tole res sodi v okvir pristojnosti predsednika, to so res “kraljevske” besede, ki jih državljani želimo slišati od predsednika. In res je funkcija predsednika najbolj primerna za obravnavo in reševanje teh vprašanj. Samo eno me skrbi: te teme so precej težje, kot čiščenje kopačk ali enourno drsanje in te teme zahtevajo dolgotrajno in potrpežljivo delovanje. A začnejo se s prvim praktičnim korakom.

Spravni dialog

Sam bi sicer raje namesto spravni dialog slišal besedi spravni proces, ki se je – kot ugotavlja tudi predsednik Pahor – že začel. Tudi na primer s civilno-družbeno iniciativo Resnica in sočutje 1945-2015 s katero želijo organizatorji ‘po sedemdesetih letih vzpostaviti proces dokončnega slovesa od druge svetovne vojne ter z njo povezane državljanske vojne in povojnega nasilja ter odpreti prostor svobodnega, varnega in iskrenega medosebnega življenja za naše otroke’.

V okviru tega že teče projekt “Vseposvojitev“, ko lahko vsakdo posvoji eno ali več žrtev druge svetovne vojne (na katerikoli strani) in ji – kot pravijo organizatorji – »lahko takoj nameni dobre misli … v umu, duši in srcu ustvari tih notranji prostor zanj … in če si veren, ga izroča v božje roke in moli, da se vrne kot milostni dež na naše duše.« (več). Od trenutnega števila objavljenih žrtev 53.485, smo jih zaenkrat (v času pisanja članka – 26.6.2014) posvojili le 171 ali 0,3 %.  O, kako veliko bi predsednik naredil, če bi simbolno, morda kar na sami proslavi, posvojil žrtev iz druge svetovne vojne (in v času po njej), se ji v tihem spominu poklonil in tako simbolno začel spravni proces!

Saj vem, da je to simbolno dejanje internetne posvojitve lahko izvesti, a z mesta predsednika Republike Slovenije ima težo in daje zgled dvema milijonoma ljudi. Težje se je potem spominjati žrtve, še težje je voditi spravni dialog in najtežje spravno delovati v vsakdanjem življenju.

Dragi predsednik Republike Slovenije, zavezujem se, da bom spremljal vaše besede in še bolj vaše delovanje v vseh treh smereh vaših zavez izrečenih na proslavi. Vesel sem, da dobro presojate znamenja časov, o njih ste pripravljeni govoriti in za reševanje dati zaveze. Sedaj pričakujem še dejanja.

Foto: RTV SLO 1 (posnetek proslave)