O preživetju in propadu medijev

Kot da bi se na neki simbolni ravni ponovilo prelomno leto 1991, ko sta Dnevnik in Mladina agitirala proti osamosvojitvi. Toda tokrat so si gospodje ali tovariši zadali misijo nemogoče, saj so zaradi nepopolnega obveščanja javnosti prišli pod drobnogled kritičnih opazovalcev, ki so jim hitro dokazali, da poročajo z jasnim namenom zavajanja svojih gledalcev.

Prejeli smo: Resnica je pomembnejša od ideologije

V Združenju novinarjev in publicistov in Iniciativi za svobodo govora ugotavljamo, da t. i. begunska kriza prinaša poleg ostalih problemov tudi zaskrbljujoče težnje po selekcioniranju informacij in omejevanju svobode izražanja. Še posebej problematično je, da … Beri dalje

M. Avbelj, Ius-info: Kaj pa zdaj?

Vsaka kriza, znova in znova, pokaže pravi obraz Republike Slovenije. Naj gre za ekonomijo, žled ali humanitarni izziv, vse nas preseneti, vselej po istem vzorcu. Tudi tokrat je tako. Kolaps vladanja; medsebojno politično obtoževanje; krepitev … Beri dalje

Korporativna propaganda in njeni komisarji

Avgusta in septembra so me ljudje spraševali, ali sem res izstopil iz Katoliške cerkve. Seveda sem presenečen in ogorčen to zanikal. Na vprašanje: od kod ti to, so vsi po vrsti odgovarjali, da je nekje pisalo, ali pa, da jim je nekdo povedal. Končno, sem le prišel do točne reference. To laž o izstopu je zapisal Iztok Klemenčič 10. avgusta 2015 v Dnevniku v Izjavi dneva.

Naš papež Frančišek

Ker je njegova prepričevalna moč tako izjemna, mu naglas v svetovnih in naših medijih redko nasprotujejo. Raje ga prikazujejo prilagojeno svojim interesom. Napihujejo en vidik z namenom, da bi prikrili vse ostalo. Praviloma. Včasih se v svoji manipulativni vnemi tudi naravnost zlažejo. To je žalostna značilnost aktivističnih posebej slovenskih poročevalcev.

Brez vsake pravice

Pred mesecem in pol so svet pretresli grozljivi videoposnetki, ki dokazujejo, da ameriška organizacija Načrtovano starševstvo (Planned Parenthood) poleg splavov, ki jih opravlja, vzporedno pelje še trgovino s telesi splavljenih otrok. Izkazalo se je, da izvajanje splava prilagajajo potrebam po delih teles za prodajo.

M. Avbelj, Ius-info: Pravne bizarnosti

Letos je bilo poletje tako vroče, da se še kumarice niso hotele skisati. Namesto kislih kumaric v medijih, smo tisti, ki si niste že dokončno nataknili plašnic, začepili ušesa in glavo kar se da globoko … Beri dalje

Norčevanje sitih Evropejcev iz lačnih Azijcev

No, pa smo ga preživeli! »Zgodovinski nastop« slovenske skupine Laibach v Severni Koreji. Naslovnice mainstream medijev so bile preplavljene s presežnimi naslovi: »EKSKLUZIVNO IZ SEVERNE KOREJE: Cenzura ni uspela, stoječe ovacije za Laibach!« je bilo zapisano … Beri dalje

Kako so nam oprali možgane

Uživam vsakič, ko me na kakem letališču pričaka izbira svetovnih dnevnikov. Ne zaradi vonja po tiskarski barvi in privlačni otipljivosti papirja. Uživam zaradi kulturnega šoka. Zaradi drugačne klime. Samo kratka ura poleta loči od naslovnic tipa “Križanje Grčije” do naslovnic tipa “Keinen Cent mehr”.

Imamo priložnost

Na skupščini ustanovnih vlagateljev televizije me je nepričakovano doletela čast, ki sem jo sprva dojel kot muko. Predlagan sem bil in nato, kljub svojim izraženim pomislekom ter vzdržanemu glasu, bil imenovan za člana upravnega odbora. Potem sem razmišljal: »Kolikokrat si slabe volje zaradi medijskega poročanja?«

Bodimo prihodnost

Morda se nam zdi, da veliko in dobro delamo. Se strinjam, da smo veliko naredili. Žal rezultati, kažejo, da to ni zadosti. Potrebna je naslednja faza. Prevzeti moramo več odgovornosti, prevzeti tudi nekaj tveganja, poskusiti nekatere stvari drugače. Brez sprememb ne bo sprememb. Bodimo sprememba! Bodimo prihodnost!

Ivan J., mladi.net: Zmagovalci

Rad imam šport. Še posebno tenis. Začenja se Wimbledon, eden najbolj prestižnih turnirjev, o zmagi na katerem sanjajo številni tenisači že od malih nog. V naslednjih dveh tednih se bo zvrstila kopica dvobojev v različnih … Beri dalje

Tegobe medijev, razcvet bedakov

Če pogojuje gledanje televizije še vedno železna srajca navade povprečnega slovenskega državljana in se odtok gledalcev manj občuti, pa je stanje tiska (predvsem dnevnega) katastrofalno. Že prejšnji teden smo omenili padec naklade Dela, ki je leta 2005 bila še v višini 82 tisoč dnevnih izvodov, v prvem trimesečju letos pa (samo še) 32 tisoč. Podobno je z Dnevnikom in Večerom.