Kje ste danes, kleni protestniki

Medtem berem, da Putinovi vojni energično nasprotuje cvet ruske inteligence: znanstveniki, publicisti in umetniki. In verjemite – vsak od stotine njih je na svojem področju pomembnejši in bolj zaslužen od slehernega ‘protestnika’ iz naših logov, vključno s penovci, akademiki in člani DSP, katerih glas nenadoma tako pogrešamo. 

Proti vsakodnevnim presenečenjem ne pomaga niti akcija NNNP

Še pomnimo, kaj pomeni NNNP? To je bila kratica partijsko spodbujene in propagirane akcije »Nič nas ne sme presenetiti« okroglih deset let pred sesutjem SFRJ. Kratico NNNP lahko obdržimo, le brati jo moramo nekoliko drugače: nič nas ne preseneča. Dejstvo je, da se tistim, ki »dobro v srcu mislimo« in smo že marsičesa vajeni, neprijetna presenečenja vrstijo iz dneva v dan.

Tamara Griesser-Pečar: Evropski zgodovinski spomin

Dogajalo se je pred 73 leti …

Kot je to po revolucionarnih spremembah več ali manj avtomatično, so bili nujni spremljevalci novega družbenega reda v Sloveniji/Jugoslaviji po drugi svetovni vojni težka in pogosto kruta merjenja moči, krivice, kazenske akcije, maščevanja, predvsem pa … Beri dalje

Anton Drobnič: Miselna lenoba je za resnico uničujoča

Pri Novi Slovenski zavezi smo opazili vse več zanimanja mladih ljudi za resnico o temeljnih dejstvih revolucije in protirevolucije. Prizadevanje za resnico, pri katerem sem sodeloval, je torej vendarle bilo uspešno. Nasprotovanja so čedalje hujša, vendar so tudi vedno bolj nesmiselna in protislovna, ker morajo nasprotniki kar naprej sami sebe zanikati.

Ali je možen ‘novi Demos’?

Sem eden tistih, ki se zaveda, kako zelo sta sedanjost in bodočnost odvisna od (nepredelane) preteklosti. Sicer se pa tudi ti v svojem zadnjem pismu vračaš v preteklost, ko govoriš o Demosu in o potrebi oživitve njegovega Duha. Zgodovina je pač učiteljica življenja. Zato tudi jaz podpiram pristop, po katerem naj bi se izognili (osvobodili) dejstev, ki so se v preteklosti izkazala za slaba, in obnovili stvari, ki so se izkazale za dobre.

‘Varuh izbrisanih morilcev’

V začetku letošnjega leta je minilo dvajset let od ustanovitve institucije varuha človekovih pravic. Pogovor z vsemi štirimi dosedanjimi varuhi nekaj dni nazaj organiziral Forum 21. Da je bil kot eden izmed dosedanjih varuhov človekovih pravic (!) k pogovoru povabljen tudi dr. Ljubo Bavcon, ki mu med drugim pripisujejo soavtorstvo zloglasnega 133. člena, ki je uzakonil verbalni delikt in dal pravno podlago za preganjanje drugače mislečih v prejšnjem totalitarnem režimu, se je meni, kot udeleženki tega večera zdelo kot norčevanje iz tega instituta.

D. Črnčec, Reporter: Sodne počitnice

Tretjo vejo oblasti, sodno vejo je treba reformirati, jo odpreti javnosti, v procesu pa morajo aktivno sodelovati državljani, civilna družba, kajti vprašanja vladavine prava in prava samega so preveč pomembna, da bi jih prepustili le … Beri dalje

Iz Ljubljane na Dob in nazaj

Lahko bi zamižali na eno oko ob družinskih zgodbah ljudi z vrhov trenutne sodne piramide, recimo o vlogi pri likvidaciji prekmurskega narodnega voditelja Daniela Halasa, pa o vlogi pri procesu in smrtni obsodbi nekomunističnih akterjev rezistence in oporečnikov Nagodeta in Sirca. Saj grehov očetov se naj po uzancah civilizacije ne bi pripisovalo sinovom in hčeram. Je pa upravičeno pričakovat, da bojo ti sinovi in hčere znali potegniti črto in ne ponavljati zavržnih in nečloveških napak preteklosti.

Kdo ogroža slovensko demokracijo?

Avtor: Boštjan M. Turk. Vir: Siol. Ob novem letu je v državi kar nekaj razlogov za optimizem. Zdi se, da smo se dokončno presukali skozi tranzicijo, na kar vzbuja upanje predvsem zadnji padec obrestne mere … Beri dalje

Prikazni z Roške

Avtor: Dejan Steinbuch. Vir: Finance. Slovencem je vseeno, ker danes ne bo konca sveta. Zanje je dovolj velik šok že spoznanje, da so jim ukradli proteste. Tako kot tudi državo in še kaj. ….. Kdo … Beri dalje