Ob tem, ko se najdem večkrat nekje vmes … nekako v precepu glede gledanja na sodobno dogajanje v svetu in tudi pri nas, predvsem s stališča odnosa muslimanov do kristjanov ali morda kar do vseh … Beri dalje
Kristjani so navzoči v Iraku in Siriji že od prvega stoletja krščanstva. Skozi vsa stoletja so potem ohranjali svojo vero, kulturo in veliko dediščino, ohranjeno v duhovnih spisih in liturgiji. Kristjani spadajo k različnim cerkvam, … Beri dalje
Med 12. in 13. januarjem ponoči je nekdo na gradbišče Islamskega kulturnega centra odvrgel na pol prerezane svinjske glave in s krvjo napolnjene kozarce za vlaganje. Težko si predstavljam, komu se je to lahko zdela … Beri dalje
Papež Frančišek je več kot enkrat jasno povedal, da z avtentično religijo ni mogoče utemeljevati nasilja nad sočlovekom. Tine Hribar v članku »Mojzesov pokol in islamski terorizem« (Sobotna priloga, 9. januarja 2016) obravnava zelo aktualen … Beri dalje
Manko kristjanov v spominih na slovensko oporečništvo (med in po revoluciji) morda narekuje, da smo slovenski kristjani nekoliko previdnejši, ko hitimo z razglaševanjem mučencev; enako prav bi za prepoznavnost krščanskega v družbi prišli tudi kristjani-oporečniki, torej kristjani, ki so zastavili svojo svobodo ali celo življenje »zgolj« za civilne, državljanske pravice.
V slovenskem dnevniku, ki kristjanom, še posebej pa institucionalni Cerkvi, zelo rad soli pamet in drži moralne nauke, sem zasledil nekaj misli razvpitega slovenskega filozofa Žižka na račun Božička. Ne vem, zakaj ga pišejo z … Beri dalje
Kampanja vendarle nikoli ni bila kampanja argumentov. Vedno je potekala le v treh smereh. Prva je izrazito antikatolištvo, ki pri ‘svobodomiselnejših’ vedno naleti na plodna tla. Druga je poudarjanje sočutja, družbe enakopravnosti, dostojanstva, enakih pravic in ljubezni. Tretja pa je manipulacija. Ta seveda lahko pride šele na koncu, lahko pa že na začetku.
»Spol, ki nas tako močno določa, si moramo imeti možnost ustvariti in po svoji meri prikrojiti, oblikovati sami. Pomembno je, da imamo možnost, da ga lahko svobodno izražamo in opredeljujemo.« »Izbirajte raje tisto, kar vam … Beri dalje
Na Otočcu so pripravili že peto srečanje civilno-družbene pobude Prebudimo Slovenijo. Zbor kristjanov in ljudi dobre z naslovom ‘Tukaj smo!’ je v uvodnem delu pozdravil novomeški škof Andrej Glavan. Zatem sta imela predavanji ddr. Klemen … Beri dalje
Srečanje kristjanov in ljudi dobre volje, ki ga je danes na Otočcu petič zapored priredila civilna pobuda Prebudimo Slovenijo, se je tokrat osredinilo na razmislek o državi/politiki in krščanskem pogledu nanjo. Za enako spoštovanje do … Beri dalje
Ko se je na obzorju že kazal val beguncev je Komisija pravičnost in mir pripravila izjavo z naslovom “Poskrbimo za vse brate in sestre”. Že takrat, ko se je pojavilo nekaj deset ali sto beguncev … Beri dalje
Mnogim se zdi, da je katoliška skupnost v Sloveniji v vseh pogledih izgubila moč (ali potencial), ki ga je imela leta 1990. Takrat je, to se zdi danes, dosegla vrhunec: številčno, moralno in politično. Bila … Beri dalje
V Komisiji Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci se zavedamo, da so številni begunci in migranti, ki v Evropo prihajajo iz Severne Afrike in z Bližnjega Vzhoda velik izziv za vse članice Evropske unije. … Beri dalje
Mi, ki smo večino svojega življenja živeli v bivši Jugi in so nas na različne načine posiljevali z idejo (floskulo), da je vera »osebna« stvar in nekaj, o čemer se ne govori, ki nas ima »ukleščene« še danes. In bo kdo rekel: »Dani, to je vendar preteklost, ki nima nobene zveze s sedanjostjo. Mi vendar živimo v mirni, svobodni in neodvisni demokratični družbi.«
Kristjani in posledično sodelavci Karitas smo v nenehnem družbenem preverjanju naših besed, predvsem pa dejanj. Ni vsaka kritika kristjanofobija, nemalokrat se je potrebno vprašati, ali smo resnične priče krščanske ljubezni ali s svojim obnašanjem in dejanji izražamo identiteto Cerkve.
O kristjanih v stiski moramo več poročati in zanje tudi več storiti Ko sva bila z ženo na dopustu v Franciji, sva obiskala zibelko cistercijanskega reda v Citeauxu. Moj prijatelj profesor je dejal, da nam … Beri dalje
Z doktrino, da mora država poskrbeti samo za nekatera področja človekovega obstoja, in da v to področje gotovo ne sodi vzgoja, je v predšolskem in šolskem prostoru nastala praznina, ki jo marsikdo občuti kot pomanjkanje. In v to vrzel se je spretno vrinila ideja o drugačni šoli, o šoli, ki naj bi temeljila na spoštovanju otrokove individualnosti.
Praški teolog in sociolog Tomaš Halik je izrekel kritiko Češki škofovski konferenci zaradi poziva, naj iz vojnih območij sprejmejo predvsem krščanske begunce. »Jezus Kristus takšnega poziva gotovo ne bi podpisal«, je Halik dejal v oddaji … Beri dalje
Zapis iz Gulaga: »Kaj pomeni – izčrpanost? Kaj pomeni – utrujenost? Vsak gib je zastrašujoč, vsak gib naših bolečih rok in nog strahovita lakota – blazní za kruhom, ‚kruh, kruh‘, utripa srce. Daleč stran na … Beri dalje
Smem govoriti? Smem povedati, kar mislim? Kaj je svoboda govora? Kdo se boji svobode, kdo se boji svobode govora, kdo se boji govora? Zanimiva vprašanja, s katerimi sem se srečevala zadnje čase. Na začetku je … Beri dalje