Da smo različni in neenotni, je povsem razumljivo, saj je vsak človek unikat na tem svetu. Lahko pa živimo v sožitju, razumevanju in miru. Žal so med nami tudi takšni, ki želijo to željo vseh nas rušiti.
Berlinski zid, postavljen leta 1961, je bil pred tridesetimi leti porušen. Tisti, ki so bili toliko desetletij za železno zaveso, so upali, da bodo z odstranitvijo fizičnega zidu končno osvobojeni diktature komunizma ter da je tudi zanje napočil čas, da zaživijo svobodo, demokracijo pa tudi blagostanje Zahodne Evrope.
Težave, ki jih imamo sami s seboj, s svojo teroristično-komunistično dediščino, s svojo že patetično in shizofrenično zvestobo totalitarizmu, jugonostalgijo in priseganjem na vse, kar nas samouničuje, so velike.
Trezni, nepristranski ekonomisti in zgodovinarji trdijo, da je imela Jugoslavija pred svojim koncem eno najhujših inflacij v zgodovini, da se je še pred političnim razpadom zgodil ekonomski razkroj in podobno.
Smo v povolilnem obdobju, ko v političnem zakulisju poteka nadvse ustvarjalni kuharski natečaj za sestavo najbolj »prebavljive potice« iz vsakovrstnih »političnih sestavin«. Favorita za najboljši recept sta Marjan Šarec in Janez Janša. Tokrat bi se … Beri dalje
Letošnji kulturni praznik je bil nekaj posebnega. Generalno ga je označilo preteklo Cankarjevo leto. Eno njegovih sporočil so bile ravno razlike med resničnim umetnikom in vsemi tistimi, ki se pri nas samo označujejo za velikemu … Beri dalje
Velikanska in preprečljiva odločitev za slovensko državno samostojnost 1990. leta so mnogi označili kot uresničitev večstoletnih sanj. Nekateri so se temu krohotali. Glede na to, kar se je dogajalo v zadnjih mesecih in naj bi … Beri dalje
Slovenska demokratična politika, z dediščino kot je ni imela še nobena v naši preteklosti, mora poudarjati, kako je bila slovenska osamosvojitev ukradena. Tudi javnimi prireditvami, za katere bo zaradi posledic delovanja koruzne priležniške Šarčeve koalicije, … Beri dalje
Vsaka država ima kakšno »nacionalno čarovnico«: v ZDA je to Madonna, na Poljskem Doda, pri nas pa Svetlana Makarovič. Ko sem nekemu poljskemu kolegu zaupal kakšen spektakel ta slovenska kulturnica pri nas pripravlja (v mislih … Beri dalje
V tokratni oddaji Intervju je nastopila bržkone najbolj uveljavljena slovenska pravnica v tujini dr. Verica Trstenjak, ki po službovanju na najodgovornejših mestih v evropskih sodiščih in pravobranilstvu sedaj zaseda mesto profesorice za evropsko pravo na … Beri dalje
Govorim seveda o jugonostalgiji, ki se vsako leto groteskno razbohoti ravno tedaj, ki bi morali biti najbolj ponosni na to, da imajo naša etnična skupina, jezik in tradicija dom v varnem zavetju samostojne državne entitete znotraj družine evropskih narodov. Nekaj o čemer lahko večina etničnih skupin tega sveta le sanja.
Praznovanje prvega maja je edinstvena priložnost, da srečate množico brez dietnih omejitev. Vsi so sposobni jesti isto hrano, nihče ne stoka o glutenu, ni veganov in ne vegetarijancev, skratka ni obsesij zdajšnjega srednjega sloja, marveč … Beri dalje
Ljubljana je prestolnica jugonostalgije. Sploh pa maja, ko vsak čevapčič posebej pomakamo v ponarejen ideološki ajvar. Letos je župan presegel samega sebe. Ljubljano bo 9. maja v maniri Maršala osvobodil kar na Trgu republike. Je … Beri dalje
Slovenski komunisti so v petdesetih letih uničili dve državi, njihovi sodobniki pa danes to izročilo nadaljujejo z bojem proti privatizaciji. Četrt stoletja je minilo od poslednjega kongresa Zveze komunistov Jugoslavije, te nikoli zaključene zadnje večerje … Beri dalje
Leta 2009, ko je po gospodarski krizi žalostno umrl mit o pridnih, poštenih in požrtvovalnih Slovencih, smo se začeli zavedati, da je nekaj hudo narobe. Po večletnem iskanju samega sebe nam je zdaj vsem jasno, … Beri dalje
Tekma se je v nasprotju z obdobjem socializma z lokalne razširila na globalno raven. Če je vzhodni blok igral svojo tekmo na posebnem igrišču, so zdaj v igri spretni Estonci, Poljaki, Kitajci, Indijci… Tekma se … Beri dalje
Tako se je nedavno na slovenskem političnem parketu pojavila nova stranka po imenu Združena levica, ki krivdo za gospodarske težave Slovenije otročje pripisuje predvsem konzervativcem in liberalcem, ljudem pa piha na dušo z obrabljenimi politikantskimi parolami v slogu: »Vsi vemo, da smo v socializmu živeli bolje«.
Če lahko pri starejši generaciji nostalgijo za Titom in socializmom iščemo bodisi pri njihovi takratni mladosti in prijetnih spominih povezanih v zvezi z le to, kot je lepo orisal Marko Crnkovič, je pa toliko bolj intrigantno dejstvo, da spomin na Jugoslavijo ni zamrl tudi pri mlajši generaciji, posebej pri študentih.
Ne razumem, zakaj na Sabotinu tako po božje častijo tisti kamniti oltar. Imam jih na sumu, da gre za lapidoterapevtsko ali litopunkturno ali kako že politično izjavo v stilu Marka Pogačnika, le da seveda bolj … Beri dalje
Ženička z naše vasi je med obujanji spominov zvedavi otročadi rada rekla: „Nikul nam ni tak dobro šlo, ko za cajta Hitlera.“ Ne, ni pozabila, koliko gorja je njeni rodbini nanesla nemška mobilizacija štajerskih fantov. Tudi ni bila proti Titu. Zanjo je Tito bil mož in pol. Od kod torej ta srhljivi „nikul tak dobro“?