osrednji mediji

Nihče me ne bo prepričal, da globoka država ne obstaja

Ne želim si vrnitve v obdobje pred letom 1990, ko sta vladala enoumje ter obvladovanje s pomočjo prava vseh področij družbenega življenja. Ne smemo samo nemo opazovati tistih, ki so izgubili monopolne oblastniške privilegije iz nedemokratičnega režima ter se zoper nova ustavna načela in pravice začeli bojevati – v ozadju.

Konstruktivna nezaupnica z Erjavcem je unikaten politični fenomen

V paničnih popadkih globoke države, da bi za vsako ceno zrušila tretjo Janševo vlado, je po propadlih mandatarskih poskusih s Tanjo Fajon in Jožetom P. Damjanom slednja potegnila iz naftalina še Karla Erjavca, ne oziraje se pri tem na njegove pretekle politične akrobacije, polomije in škandale.

Janez Janša je trden, Aleksandra Pivec ostaja pokončna

Upati je tudi, da se bo pritlehno branjevsko kupovanje poslancev SMC prenehalo. Če bi pa prišlo še do kakega prestopa, se vlada ne bi smela zamajati, ker je Janša, očitno zavedajoč se te nevarnosti, pohitel s sklenitvijo pogodbe o sodelovanju, s katero je vlada s poslanskima skupinama SNS in poslancev manjšin tesneje povezana.

Zakaj nam politična trupla še vladajo?

Zakaj nam politična trupla še vedno vladajo?

Nikjer ne moremo najti racionalne obrazložitve, zakaj nam politiki, ki bi morali po vsaki normalni logiki že zdavnaj oditi na smetišče zgodovine, še vedno vladajo? Kako je mogoče, da botrom, ki forsirajo vedno nove in nove obraze, seveda ko prejšnjim »novim obrazom« poteče rok trajanja, vedno znova uspeva?

“Globoka” država in stagnacija

Zadnje razprave okoli drugih tirov, šestih blokov in cestnih razvojnih osi nam bi morale zadoščati za bolj jasno zahtevo po prevetritvi vloge javnega uslužbenca in uradnika. Bojim se, da je potencialno ogroženih, a imajo hkrati volilno pravico, preveč. Poslastica je, če svoj politični program pred volitvami nastaviš tako, da imaš preko sto tisoč glasov prednosti pred opozicijo.

Ali Slovenci postajamo podobni kuhanim žabam?

Poznate staro pravilo o reakciji žabe na vročo vodo? Če žabo vržete v lonec z vročo vodo, bo naredila vse, da bo skočila iz lonca. Če pa žabo vržete v hladno vodo in jo nato počasi segrevate, ne bo skočila, ker ne bo zaznala spremembe temperature. Pač pa se bo na počasno zviševanje temperature »navadila« – vse do svojega bridkega konca.