Predlog poroštvenega zakona je vzorec delovanja globoke države

Predlog novega Zakona za poroštvo RS, ki ga zahteva Evropska Investicijska Banka (EIB) pred črpanjem sredstev kredita v višini 250 mio EUR za projekt Drugi tir, je zrel za obravnavo na policiji, KPK in končno tudi na Računskem sodišču RS. Vzorec, ki ga je zakonodajalec uporabil za pripravo tega zakona, je značilen za delovanje globoke države, tako pripravljen zakon vladna koalicija s svojim glasovalnim strojem zgolj samo še potrdi v Državnem zboru. Podobno kot so v nemškem parlamentu izglasovali genocid v letu 1933. Tudi pristaši nacionalsocialistov naj bi takrat imeli enako dobre namene.

Preden bi kdorkoli začel razmišljati o pomembnosti omenjenega tira, se moramo najprej vprašati: (1) ali je projekt, ki ima izsiljeno naravovarstveno soglasje in ni prešel EUM zakonsko določenih postopkov sploh primeren za nadaljevanje (2) ali je ocenjena vrednost projekta dokončna (3), ali je Investicijski program nepravilen in zavaja strokovno in vso slovensko javnost, (4) ali je interes vseh državljanov Slovenije, da pomagajo zasebnim lastnikom podjetja Luke Koper, da profitirajo samo oni in nobeden drug. Vprašamo se tudi lahko, (5) zakaj se delničarji Luke Koper v javnosti ne sramujejo pojavljati kot plenilci dobička in (6) zakaj izvršna oblast sodeluje pri tem početju in s svojimi PR službami sistematično zavaja slovensko javnost.

Kako država Slovenija preliva denar v žepe zasebnih delničarjev

Na vsa ta vprašanja si lahko odgovorijo poslanci sami, še preden bodo obravnavali omenjeni zakon v Državnem zboru. Posebej bi se morali povprašati vsi tisti poslanci, ki v javnosti izražajo leva idejna izhodišča in vztrajno ponavljajo, da privatizacije v Sloveniji ne bodo dovolili. Sedej imajo levičarski poslanci priložnost, da si izprašajo vest ter uporabijo ves svoj razum, da v poroštvenem zakonu za 2 TIR poiščejo, kje je se skriva največji finančni nateg.

Delniška struktura podjetja Luke Koper je seveda javno dostopna, za potrebe razumevanja nadaljevanja našega komentarja, jo prikazujemo v tabeli.

Iz seznama je razvidno, da je 49 % solastnikov z različnimi interesi. Eden pa je vsem skupen, da jim vsi državljani zagotovimo poroštvo države Slovenije za njihov osebni razvoj. Torej zato, da si bo 49 % solastnikov lahko še naprej izplačevalo delnice v privatizacijskem kotlu, moramo biti ostali tiho. V nasprotnem primeru, nas bodo s plačano medijsko gonjo, ki jo bo seveda plačala Vlada, obdolžili da smo proti razvoju Luke Koper. Med tem lahko oni počenjajo vse: slabega vzdrževanje obstoječe železniške proge, klasičnih lomov tračnic in nas držijo v stalnem strahu, kaj vse se še lahko zgodi. Ne pozabimo, da vsaj 70% lomov tračnic, ki so pogosti vzroki nesreč, nastaja zaradi preutrujenosti materialov.

Predlog zakona prav kliče po policiji, KPK in Računskem sodišču

Vprašanje je torej preprosto. Zakaj poroštveni zakon za polno poroštvo EIB banke v višini 250 mio EUR? Saj je v Luki  kar 49 % lastnine zasebnih vlagateljev. Levica jih imenuje, da so špekulanti? Zakaj ministrica Bratušek, ki predlaga poroštveni zakon, ni najprej naročila predstavnikom države, ki delujejo v organih upravljanja delniške družbe, da od solastnikov zahtevajo sorazmerni delež poroštev, skupaj torej 49 %. Ker do tega ni prišlo, je skupina zasebnih delničarjev zgolj navadna plenilska druščina, ki bo vse dne, ko naj bi predsednik Pahor podpisal poroštveni zakon, pritiskala na vse mogoče in tudi nemogoče vzvode, da se riziko njihovega vložka, kar poroštvo v resnici je, prenese na vse državljane RS.

Izgradnja proge je namenjena predvsem Luki Koper. Dodatne logistične kapacitete bodo blagodejne za poslovanje Luke. Dobiček si bodo delili vsi delničarji Luke. Tudi tisti, ki v projekt izgradnje vstopajo brez lastnih poroštev.

Zasebni lastniki sami pridobijo poroštva za 122,5 mio EUR (49 %), država RS pa za svojih 51 % preostanek v vrednosti 127,5 mio EUR.

Če tega principa delitve rizika projekta ni v zakonu, pomeni, da je zakon pripravljen koruptivno. Očitno je, da je pri njegovi pripravi sodelovala koruptivna združba.

Modeli takega prenašanja finančnih sredstev v zasebne roke ali bolje v »naše« roke, so poznani. V nadaljevanju bomo prikazali samo en primer postavljanja mejnikov delovanja globoke države. Pravniki sicer govorijo o pravni državi. Žal pa je za globoko državo pravna država v modelu zakonov. Te pripravljajo pravniki z določenim namenom in s potrebno skrbnostjo, da se ne zgodi kaj, kar bi bilo v nasprotju z njihovimi naročniki.

Modeli sprejetih zakonov dokazujejo aktivno delovanje globoke države s polnim sodelovanjem pravne stroke

Kako je šel razvoj zakonodajnega postopka v času vladavine SMC, je najbolje, če komentiramo navedbe iz 84. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2).

(1) Skupni del postopka državnega prostorskega načrtovanja se začne na pobudo. Če je pobuda dana za izvedbo združenega postopka in je najustreznejša varianta že izbrana, taka pobuda šteje za pobudo iz 95. člena tega zakona.

Ker lahko tak postopek za dobro globoke države včasih ne deluje, beri najde se kakšen zoprnež, ki je prosto po vaških klepetuljah proti razvoju, pa je v zakonu dodan drugi odstavek:

(2) Če izvedljive variante ni mogoče najti in so se do tega opredelili tudi pristojni nosilci urejanja prostora, je treba izvesti postopek prevlade javne koristi v skladu z 19. členom tega zakona. Ko vlada odloči o prevladi javne koristi, se predlagana varianta, ki je bila v tem postopku obravnavana, šteje za izvedljivo.

Ta drugi odstavek uporabimo takoj, ko pospešujemo krajo neposredno iz državnih sredstev. V mislih imamo lastnike, ki so skriti podporniki globoke države (beri 49% solastnikov Luke Koper, naših prijateljev).

Tak zakon je sprejela Vlada Mira Cerarja. Zanj pravijo, da je bil ustavni pravnik, ki pa ni predaval Ustavnega prava. Bil je pa svetovalec v Državnem zboru in obvlada tehnologijo sprejemanja zakonov, ki so v interesu globoke države.

Delničarji Luke so »posvečene« osebe, ki dobivajo denar iz državnega proračuna za svoj osebni razvoj

Seveda pa mora biti zadeva v celoti izpeljana. Zato je dobila Luka Koper v času, ko je bil Dejan Židan kmetijski minister (pomagal je tudi pri Magni!), ustrezna kmetijska zemljišča v last. Tako je zadeva zaokrožena v skupen javni interes za solastnike navideznih državnih podjetij.

Na taki na tak način bil odličen gospodarstvenik vsak. Recimo npr. kar vsak cepec, ki bi mu za njegov delež v podjetju pri kreditih poroštvo zagotovila država. Poslanci se lahko povprašajo, kako vneto bodo sodelovali pri nadaljevanju korupcije.  Pozanimajo naj se, kateri njihov sorodnik je morda celo solastnik v Luki Koper. Posebej snaj se vprašajo, ali ni ta zakon namenjen novemu posiljevanju državljanov Slovenije. S sprejetjem poroštvenega zakona bo zasebnim lastnikom Luke ( brez imena in priimka) ter predvsem njihovim potomcem omogočili nadaljnjo smehljanje in javne pretnje proti vsem, ki zahtevajo razumno tehnično in ekonomsko rešitev?