V zadnjem času je javnost vznemiril nenaden, brutalen in silovit napad globoke države in njenih političnih in medijskih operativcev, ki ga doživlja tretja Janševa vlada. Začelo se je z akcijo »intelektualcev« (DNS, Forum 75), pospremljeno z medijskim napadom in poskusi spodkopavanja dveh sredinskih koalicijskih strank (SMC, DeSUS) ter s kupovanjem njunih poslancev, nakar je pesnik Boris A. Novak v pamfletu v Mladini na nizkoten način popljuval nekatere pomladne politike, še posebej predsednika države Boruta Pahorja. Sledilo je lažnivo tožarjenje Janeza Janše v tujini kot zatiralca medijske svobode in celo kot tvorca državnega udara (Blaž Zgaga). Zgodila so se medijsko široko podprta ter s strani pristojnih oblasti nesankcionirana nezakonita petkova zborovanja, ki predstavljajo zavestno ogrožanje javnega zdravja in poskus razkrajanja pravne države.
Protestirajo tisti brez odnosa do realnosti in brez vesti
Ob že znanih zloslutnih grafitih oz. grožnjah iz preteklosti, naperjenih predvsem proti kristjanom, kot npr. »premalo smo vas pometali v brezna« ali »klali smo vas leta 1945 in klali vas bomo leta 2013«, smo na zborovanjih doživeli nove, množične srhljive slogane »smrt janšizmu«, vključno s ščuvanjem k uboju Janše, organi pregona pa veliki »demokrati«, kot so Tanja Fajon, Matjaž Han, Dejan Židan itn. pa ob tem niso niti mignili s prstom. Kot da tudi oni sami pomagajo izzivati nesrečo. Na koncu je pritlehna poulična levičarska kultura dosegla svoje dno z ostudnim grafitom, da naj se »ženski, ki je povrgla Janšo, vtakne granato v rit«. Pridružila se je tudi Tarča, ki je lahkomiselno napihnila umetno »afero maske« vključno z njenim lažnivim žvižgačem ter poskušala sproducirati domnevne »sezname za odpis«. Do kraja zlorabljen je bil tudi povsem obroben obmejni incident »Malalan«.
Ob državni proslavi smo doživeli izzivanje policije in grobe žalitve gardistov s strani protestnikov in se nato soočili s serijo načrtovanih in vnaprej na neuspeh obsojenih interpelacij, vključno s praznim sanjarjenjem o ustavni pritožbi proti Janši. In na koncu smo bili priče slabo zamaskiranemu poskusu »malega državnega udara« z obsežnimi hišnimi preiskavami in pridržanjem ministra Zdravka Počivalška ob očitni zlorabi tožilstva in kriminalne policije. Nejeverno smo obnemeli ob zgodbi o nezakonitih vdorih policije v zasebno življenje pomladnih politikov, kar se je dogajalo v času, ko nam je življenje krojila Šarčeva vlada. Prava patološka levičarsko-medijska in mafijska protijanševska histerija. Očitno so maske padle ter je globoka država končno stopila na plano in se ne skriva več.
Vlada s podporo javnosti desnega nazorskega spektra
Resni komentatorji so npr. mnenja, »da takšne paranoje in histerije še ni bilo« (Sebastjan Jeretič) pa da gre za »pravo specialno vojno globoke države« (dr. Ivan Štuhec). Nekateri opozarjajo, da Janševi nasprotniki »niso sposobni poštene politične borbe in se ne morejo znebiti nasilnih oblik delovanja« (Jože Mlakar). Drugi menijo celo, da »imamo opravka z vojno totalnega psihološko političnega pritiska v najboljšem stilu Josepha Goebbelsa« (Demokracija, 1. julija 2020).
Brutalna ofenziva je dvignila na noge celo cerkvene dostojanstvenike, ki se sicer izogibajo vnašanju politike v cerkve. Koprski škof Jurij Bizjak se ni mogel vzdržati in je v pridigi pri maši za domovino v ljubljanski stolnici brez dlake na jeziku dejal med drugim (glej):
»Grozljivo je, s kakšno lahkoto toliko naših sredstev obveščanja nalaga polena na grmado in priliva olja na ogenj, ki že dolgo uhaja izpod nadzora …«
In ob čestitkah prisotnim predstavnikom oblasti za uspešno opravljeno delo pri zajezitvi epidemije jim je kot državljan RS izrazil »svoje iskreno spoštovanje, občudovanje in zahvalo za ponižnost in potrpežljivost, s katero prenašajo vsakodnevne žalitve in sramotitve, podtikanja in sumničenja, zlobne domneve in ugibanja, laži in klevete, ki se vsakodnevno zgrinjajo nad njimi in proti njim in brezobzirno rušijo njihov ugled in njihovo dobro ime …«
Vsaka čast škofu Bizjaku za te jasne, glasne in poštene besede.
Janez Janša je trden, Aleksandra Pivec ostaja pokončna
Mnogi analitiki menijo, da morajo biti v igri veliki vložki, s čimer se strinjam. Kajti Janša je trenutno edini slovenski politik, ki lahko ogrozi temeljne interese slovenske levice in njenih zakulisnih omrežij, ker lahko dobi dovolj široko podporo volivcev, da lahko levici iztrga oblast iz rok, in ima okrog sebe dovolj sposobnih ljudi, s katerimi skupaj upravlja državo. Poleg tega počasi in vztrajno razbija dosedanji levičarski medijski monopol, ki je pohabil mlado in ranljivo slovensko demokracijo. Tako se imperij zla nekoliko maje in rdeči alarmi so zazvonili z vso silovitostjo.
Mislim, da Janeza Janše ne bodo ne utrudili ne ustrašili, ker je rojen borec, ne beži iz bitk niti ni kot Marjan Šarec, ki mu poraz gleda že iz obraza. Poleg tega ima trdno stranko ter široko ljudsko podporo. Mislim tudi, da poulične prevratniške pustolovščine globoka država ne bo tvegala, ker niso več časi za to niti ni zanjo nobenega resnega razloga. Trenutno sta glavni tarči napadov DeSUS in SMC, ki ju poskušajo spodkopati od zunaj, tudi s kupovanjem poslancev.
Aleksandra Pivec se je doslej držala pokončno in samozavestno. Če ji bo stranka stala ob strani, kot ji je ob nedavnem insceniranem puču v ljubljanskem DeSUS-u, bi lahko ostala trden člen koalicije. Uganka je Tomaž Gantar, ki daje vtis, da bi, kot že enkrat prej, najraje izskočil iz godlje, v katero je padel spričo pandemije, in s svojimi pogosto dvoumnimi nastopi v levičarskih medijih ustvarja vtis, da za vsak slučaj že malo prestopa na drugo stran. Zdi se, da so mediji to zavohali in mu prav radi tlakujejo pot.
Vlada se ne bi smela zamajati tudi še s kakim prestopom v SMC
Upati je tudi, da se bo pritlehno branjevsko kupovanje poslancev SMC prenehalo. Če bi pa prišlo še do kakega prestopa, se vlada ne bi smela zamajati, ker je Janša, očitno zavedajoč se te nevarnosti, pohitel s sklenitvijo pogodbe o sodelovanju, s katero je vlada s poslanskima skupinama SNS in poslancev manjšin tesneje povezana.
Od predčasnih ali rednih volitev pa levica nima kaj pričakovati, ker je s svojo surovostjo in agresivnostjo postavila proti sebi široke družbene sloje. Najprej SDS in NSi in ob njiju še popljuvano SMC in DeSUS, brez katerih ne more sestaviti vlade. Pa široko verno občestvo z razvejanimi množičnimi organizacijami in združenji. Ne nazadnje tudi predsedstvo republike in ljudi, ki stojijo za njim, pa ugledne sredinske intelektualne kroge idr.
To vse nakazuje, da bo velika ofenziva spodletela in da se bo vlada obdržala. Kot že kdaj prej se tako na Janševih ramenih dogajajo novi, pozitivni globinski premiki v slovenski družbi. Ob vsem zlu, ki so ga zagrizeni nasprotniki povzročili njemu in njegovi družini, in ob stoičnosti, s katero to prenaša, pa izpade kot nekakšen majhen Kristus slovenske politike.
