Mnogo Slovencev ne sprevidi, da rane iz vojnih časov otežujejo življenje

Laž, utrjena s terorjem se je torej, širila ter prepletala vse pore našega osebnega in družbenega tkiva. Formalna demokracija leta 1990 je ni mogla na hitro odpraviti – še manj vseh njenih globokih in tragičnih posledic –, zato njena odprava oziroma očiščenje ostaja konkretna in neposredna življenjska naloga.

Bohinjski teden (1939): klic k slovenski in katoliški katarzi

82. obletnica Bohinjskega tedna: mar danes naša Cerkev spet potrebuje katarzo

Dogajanje na Bohinjskem tednu pred 80 leti nas mora spodbuditi, da z dejanjem in zgledom živo izpričamo, da krščanstvo ni srednjeveški ostanek. Tudi ni umetno ohranjeno življenjsko občutje davno preživelega obdobja, ampak je še vedno duhovno močna resničnost; da lahko pomiri in odreši sodobnega človeka ter ga usposobi za najvišje napore tostranstva.

Ukaz iz Moskve 22. junija 1941 in Kidričev konstrukt o nastanku OF

22. junij 1941 je datum je izrednega zgodovinskega pomena za naš upor proti okupatorju. Tega dne je s Hitlerjevim napadom na SZ prišlo do prekinitve dolgotrajnega sodelovanja med nemškimi nacionalsocialisti in Stalinovo SZ. Naš upor proti okupatorju se je (žal) začel šele potem, ko je Hitler napadel SZ, ne pa 27. aprila, ko naj bi bila ustanovljena OF, kot so nam lagali v šolah in kar še danes potvarjajo dediči komunistične partije.

Pobude za Dolomitsko izjavo ni dala Partija ampak Edvard Kocbek

Zoran Polič, nekdanji član Izvršilnega odbora OF in član predsedstva SNOS, po vojni notranji minister, v osemdesetih letih pa eden najbolj zagrizenih nasprotnikov demokratičnih procesov ter nepopustljiv branilec starega komunističnega režima in socialističnega samoupravnega sistema, je na posvetu Osvobodilna fronta slovenskega naroda – zgodovinski čas in mesto, ki je bil maja 1991, tik pred osamosvojitvijo, še zadnji tovrstni posvet o OF, opozoril na fascinantno in domala popolnoma neznano dejstvo: »Pobude za Dolomitsko izjavo ni dala Partija, ampak Edvard Kocbek!«

Dolomitska izjava pomeni začetek partijske diktature

Krščanski socialisti in sokoli so se z Dolomitsko izjavo odpovedali samostojnemu političnemu organiziranju in delovanju do konca vojne in tudi v povojnem obdobju, vse do plebiscitarne odločitve večine Slovencev o samostojni Sloveniji in uvedbe demokracije 23. decembra 1990.

Ko je propadal komunizem, delavec ni dvignil roke v njegovo obrambo Foto: STA

Granda: Delavec živi od plače, ne oblasti

Slovenci imamo med 27. aprilom in 1. majem praznični teden. To je najlepši ostanek nekdanjega totalitarnega režima, dokaz, da nihče ni samo slab. Dolomitska izjava je potrdila, da je OF služila prigrabitvi oblasti Oba praznika … Beri dalje

Dušan Pirjevec s poti revolucije v katarzo

Kontroverzni Ahac je bil v času slovensko – boljševistične revolucije (1941 – 1945), kamor je zvabil tudi očeta in sestro, ki sta oba padla, zelo maščevalen, surov, oblastiželjen in dosleden izvrševalec partijskih direktiv. Povrhu vsega … Beri dalje

Pričevalci: Boris Pahor

Boris Pahor – slovenska vest stoletja, 2. del (POSNETEK)

Pričevalci: Boris Pahor
Pričevalci: Boris Pahor

Boris Pahor v svoji stoletni zvestobi slovenski kulturi, jeziku, identiteti in svobodi na najboljši način simbolizira slovensko vest stoletja. Njegovo izjemno pričevanje, ki ga je ob treh obiskih na njegovem domu v Trstu posnel Jože Možina, lahko razumemo tudi kot pisateljevo oporoko Slovencem.

V drugem delu nas Boris Pahor povede v svet boja za slovenstvo in svobodo izražanja, ki je po drugi svetovni vojni. Do posnetka pogovora lahko dostopate na tej povezavi.

Boris Pahor o boju za slovenstvo in svobodo izražanja

V drugem delu nas Boris Pahor povede v svet boja za slovenstvo in svobodo izražanja, ki je po drugi svetovni vojni potekal tudi ob močnem nasprotovanju jugoslovanskega režima in  vohunjenju Udbe. Pahor se je bil ne glede na posledice vedno pripravljen izpostaviti, ko je šlo za laži in napade na osebnosti, ki jih je cenil. Postavil se je tudi za Edvarda Kocbeka, za katerega pravi, da so ga komunisti izrabili za svoje cilje. Režimu se je zameril, ko je v Primorskem dnevniku dobro ocenil Kocbekov Strah in pogum.

Drugi tak primer je bil, ko sta z Alojzom Rebulo izdala revijo Zaliv s pogovorom Edvard Kocbek – pričevalec našega časa, v katerem Kocbek spregovori o pomoru domobrancev. Sledilo je preganjanje, v katerem sta najvišjo ceno plačala Viktor Blažič in Franc Miklavčič. »Jaz se takrat, jaz se razpištolim, ko je krivica!« pravi Pahor, ko obudi spomin na takratno dogajanje.

Prepovedali so mu vstop v Jugoslavijo, čeprav se je zavzemal za narodno identiteto in je to javno izpovedoval. »Jaz sem napadel Kardelja, ker je rekel, da bodo komunisti odpravil narod,« se spominja.

Boris Pahor je zaskrbljen za  prihodnost slovenskega naroda 

Boris Pahor v nadaljevanju izraža veliko zaskrbljenost za prihodnost našega naroda: »Je treba dat v slovenske šole dijakom zavest, da so Slovenci in da imajo svojo tradicijo,« pravi in nasprotuje pritiskom, ko skušajo že omembo nacionalne zavesti vrednotiti kot nekaj slabega. Akademik Pahor izpostavlja slovenski humanizem, ki sta ga vzpostavila Trubar in Prešeren, kot močan zgled za sedanjost – od tod tudi njegovo prizadevanje, da se v besedilu slovenske himne uveljavi tisto, kar je najprej izpostavil največji slovenski pesnik: »Bog živi našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet. In potem Bog živi vse narode. Saj to je naš humanizem! Skazili smo ga med drugo svetovno vojno …« še doda Pahor.

104-letni tržaški pisatelj sklene pogovor z obžalovanjem in opozorilom, da smo Slovenci z medsebojnim ubijanjem med drugo svetovno vojno postali veliki antihumanisti: »To imamo danes, še vedno imamo v sebi, in namesto da bi se rešili in naredili neko zvezo za rešitev slovenske države, še vedno vztrajamo pri tem. To pa ni smisel Evropske unije in to ni v smislu obstoja slovenske države!«

Kocbek je zanimiv za vse ideološke profile

Dr. Mirko B. Miklič (drugi z desne) v sredo,6. 12. 2017, med pogovorom o knjigi Sredi krute sile nežno trajam v dvorani Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani. V pogovoru sta sodelovala mag. Igor Omerza, dr. Janez Juhant, pogovor pa je pripravil in vodil mag. Martin Lisec. Foto: I. Žajdela
Dr. Mirko B. Miklič (drugi z desne) v sredo,6. 12. 2017, med pogovorom o knjigi Sredi krute sile nežno trajam v dvorani Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani. V pogovoru sta sodelovala mag. Igor Omerza, dr. Janez Juhant, pogovor pa je pripravil in vodil mag. Martin Lisec. Foto: I. Žajdela

”Kocbek se je znašel med glavnimi akterji slovenske zgodovinske katastrofe in je soodgovoren za posledice boljševističnega početja. Vseskozi je verjel in hotel verjeti v sintezo krščanstva in komunizma.”

Beri dalje