M. Kovač: Mitomanija

Vsi “sovražniki ljudstva” so znani še iz časov mitingov pred oblastno zapovedanim slavljenjem uničenja Pohorskega bataljona in požiga Dražgoš. Ko se je izkazalo, da komunistična revolucija in partijska diktatura ljudem ne bosta prinesli blaginje, ki … Beri dalje

Tihi glas

»Toliko strašnega se mi je že zgodilo, da sem kot rastlina, ki raste brez zemlje, pa vendar še živi …« Prav na dan, ko je spet pritisnil mraz iz Dražgoš, je prišel na naslov Vseposvojitve … Beri dalje

Hvalnica norosti

Vedno znova se sprašujem, zakaj v Sloveniji ljudje odklopijo možgane in trdijo, kar nasprotuje logiki. Že pred 30 leti sem se čudil, da je sicer pameten in trezen sogovornik v razpravi, v katero sva se … Beri dalje

Zgodovinski premišljevanji meseca

Ob zadnjem mlaju je potekala dražgoška ceremonija. Na kraju zločina je osrednji govornik krstil Dražgoše za »slovenske Termopile«. Bistvena razlika je, da so partizani kmalu po začetku boja pobegnili in prepustili Dražgošane nemškemu maščevalnemu besu. »Farške vasi pa res ni škoda«, so govorili partizani, ki so še dan pred bitko prisegali, da bodo Dražgošane varovali.

Mitsko in stereotipno v slovenskem pogledu na zgodovino

Naslov kolumne sem si za nedoločen čas izposodil od Zveze zgodovinskih društev Slovenije, ki je s tem naslovom leta 2006 v Kranju priredila letno zborovanje zgodovinarjev. Kljub silno zanimivim prispevkom je neobdelanih ostalo še kar nekaj stereotipov in mitov. V nadaljevanju omenimo morda najpomembnejšega: dražgoški mit.