Mar občudovalci Dražgoške bitke res ne premorejo toliko empatije in odgovornosti do pobitih vaščanov, da bi preživetim vaščanom omogočili, da spregovore na proslavi
Ne mislimo pisati litanij huliganstva slovenske oblasti, ker mu ni videti konca. Gospe predsednici države smo lahko hvaležni za verjetno nehotene provokacije.
Pri nas je zelo znan sedmeroglavi zmaj iz Križne jame, pod Križno goro v Loški dolini, ki je bila takrat, ko je tam strašil ta zmaj, vsa posejana s kamenjem.
Dva dni po dražgoški proslavi objavljamo še drugi del zapisa Franca Kavčiča, v katerem govori predvsem o povojni obnovi Dražgoš. Prvi del, ki govori predvsem o dražgoški bitki, pa si lahko preberete tukaj. Vrnitev domov … Beri dalje
Na dan, ko se je odvila dražgoška proslava je prav, da zopet spomnimo na zapis Franca Kavčiča, ki je zapisal vso resnico glede “slavne” bitke v Dražgošah, ki jo je spremljal na lastne oči. V … Beri dalje
Čemu je treba še dandanes vztrajati, da se lahko poraz preprosto razglasi za zmago, ne glede na žrtve vaščanov? V družbi, kjer se porazov, neuspehov ne prizna, opravičila so odveč, ni živeti varno, ne spodobno …
Zveza borcev nima moralne avtoritete, da bi opozarjala na potvarjanje zgodovine na TV Slovenija, saj dejansko že desetletja njim neugodno resnico o zgodovinskem dogajanju med 2. svetovno vojno in po njej prikriva in pogosto ščiti potvorjeno zgodovino, ne glede na neizpodbitna dejstva.
Partizani so z begom zamudili priliko, da bi ustvarili vsaj čisto majčkene “Termopile”, ki bi bile – morda – vredne našega spoštljivega spomina. Tako pa so ustvarili le nespamet, beg, sramoto in laži.
Vam je neka zlagana ideologija, ki jo hodite častit v Dražgoše, pomembnejša kot čast Dražgošanov. Vas morajo res vaščani pričakati z vilami in kosami, da se boste streznili? ZB NOB Škofja Loka, odpovejte to neslavno dejanje. Do nedelje je še čas.
Komunisti želijo, da krenemo s poti, ki smo jo na plebiscitu množično začrtali leta 1990. Prav tem poizkusom se moramo odločno upreti, če želimo zaustaviti vse negativne pojave v politiki in naši družbi. To je tudi edina pot do svobodne, poštene in demokratične družbe za vse. Ne samo za izbrance s partijskim pedigrejem.
Fritz seveda ne omenja, da sem na zborovanju v Dražgošah leta 1995 nastopil tudi jaz. Moj govor je bil seveda boljši od Fritzovega, za dokaz svojega spoštovanja zmage nad fašizmom in nacizmom pa v odgovoru Fritz prilagam podatek o njegovi objavi .
Sem vesel, da je Ervin Fritz izpostavil povojne poboje. To je korak v pravo smer. Verjamem pa, da je tistim, ki stojijo v ozadju tega, težko to priznati.
Glavni govornik na drugem mitingu je bil Stane Žagar, ki je govoril, da so v Dražgoški republiki tako rekoč svobodni, da so dobro oboroženi in da bodo branili Dražgošane pred Nemci. Govoril je tudi o komunizmu in o tem, da bo po uvedbi nove družbene ureditve vse boljše. Ko so partizani pobegnili na Jelovico in so se Nemci znesli nad vaščani, so prešteli 7 padlih partizanov in 27 Nemcev, 41 žrtev pa je bilo med domačini: 39 moških in 2 ženski, vas je bila uničena, preživeli pa izseljeni.
Kaj ne bi mogli na tragične trenutke naše zgodovine, kot so Osankarica, pot 14. divizije ali Dražgoše, po 70 letih in več, pogledati v luči tolikih (nepotrebnih) smrti, tolikih izgubljenih prihodnosti nedolžnih, da bi bile mogoče samo besede žalosti in joka?
Želim nam vsem, da bi se dialog nadaljeval in da bi vojno grobišče Dražgoše dobilo svoj mir in dostojanstvo v skladu s slovensko zakonodajo in mednarodnimi konvencijami.
Partizani so skriti v jarku nad vasjo prežali na Nemce, ki so se jim približevali razkropljeni v strelce. Takrat se je nenadoma nekemu partizanu udrlo pod nogami v zajčji brlog, zajec pa jo je ucvrl naravnost proti Nemcem, ki so se pri tem nehote zgostili in se krohotali zajcu, ki zaradi visokega snega ni mogel bežati. Psi so hitro zavohali partizane in začeli renčati, vendar prepozno. Tonček Dežman začel na Nemce streljati z mitraljezom in jih tako večino tudi ubil.
Iz strmške zgodbe se lahko naučimo, da ni dovolj graditi »hiše«. Potrebno je graditi »dom« in »domovino«. Da hiša postane dom je potrebna družina, so potrebni ljudje, otroci … Hiša postane dom, ko v njej zadiši po sveže pečenem kruhu, ko je med člani družine spoštovanje, dobrohotnost in ljubezen.
Igra Sveta Lucija je značilen odraz Krekovega delovanja z neizmerno željo pokazati narodu pot k izboljšavam. Majhna vas ali majhen narod lahko nekaj doseže le, če združi svoje moči in sledi istemu cilju, a najprej mora videti tudi svoje napake in odpustiti napake drugim. Brezčasna sporočila za Dražgoše in ves slovenski prostor
Na letošnji partizanski proslavi v Dražgošah so znova, tako kot to počnejo zadnja leta, poveličevali mit o mogočni dražgoški bitki, namesto da bi se spominjali predvsem pobitih vaščanov. Slavnostni govornik, predsednik Državnega zbora RS Dejan Židan, … Beri dalje
V Dražgošah je padlo sedem partizanov in 27 Nemcev. Trditev, da je padlo sto ali več Nemcev, nikakor ne drži. Vseh ranjenih Nemcev pa je bilo 14. O njihovem številu sem stoodstotno prepričan, ker sem … Beri dalje