Temà nesvobode
Po tem, ko je padel berlinski zid, sta človeštvo zapustila vest in spomin. Pod komunizmom zatirane, trpinčene in pobite človeške množice niso bile vredne nikakršne pozornosti več.
Po tem, ko je padel berlinski zid, sta človeštvo zapustila vest in spomin. Pod komunizmom zatirane, trpinčene in pobite človeške množice niso bile vredne nikakršne pozornosti več.
Naj bo problem kar koli, levica bo rekla, da je kriv sistem in da ga je treba zamenjati. Pa naj gre za drugo svetovno vojno, hladno vojno, študentske nemire 1968, gospodarsko krizo 2008, za podnebne … Beri dalje
Berlinski zid, postavljen leta 1961, je bil pred tridesetimi leti porušen. Tisti, ki so bili toliko desetletij za železno zaveso, so upali, da bodo z odstranitvijo fizičnega zidu končno osvobojeni diktature komunizma ter da je tudi zanje napočil čas, da zaživijo svobodo, demokracijo pa tudi blagostanje Zahodne Evrope.
Civilizacija je en sam dolg napor, da se čez podedovane moralne instinkte zgradi kompleksnejši red, ki naredi skupnost za uspešnejšo od drugih. Krščanstvo je zadnjih dva tisoč let bistvena opora temu naporu. Od človeka ustvarjeni sistemi, kot je socializem, ta red negirajo. Padec Berlinskega zidu je pokazal, da je ta od človeka narejen sistem slabši od tistega, ki nastaja spontano.
Neredko je slišati in prebrati mnenje, da se je druga vojna končala z padcem komunizma, ki ga je sredi Evrope simboliziral Berlinski zid. Je dokaz, da se tudi ideja lahko »materializira«. Svobodna in demokratična Evropa je obletnico praznovala tako z veseljem kot pieteto do njegovih žrtev.
Pet let je tega, kar sem se na Časniku nazadnje spominjal obletnice padca Berlinskega zidu. V tem tednu bodo od tega dogodka minila že tri desetletja. Pet let pozneje Kaj naj danes dodam tistemu, kar … Beri dalje
Franc Jeza, publicist, ki je po vojni emigriral v Trst in ki se je zavzemal za samostojno Slovenijo, je v intervjuju na vprašanje, kaj mu pomeni demokracija leta 1983 dejal: »Demokracija mi pomeni svobodno življenje … Beri dalje
Je bil berlinski zid, ki je delil največje nemško mesto kar 28 let, izgred totalitarnega režima, izrodek komunističnega sistema, produkt samovolje nekaterih oblastnikov? Ne. Prav nasprotno, zid je posebno nazoren prikaz represivnega sistema, ki je bil pritisnjen v kot, bil je logična posledica komunistične diktature. Zid je bil logična posledica zato, ker režim ni imel izbire, če je hotel še naprej obstajati.
Študijski center za narodno spravo je pripravil okroglo mizo ob 25. letnici padca Berlinskega zidu, katere se je udeležila tudi dr. Anna Elisabeth Prinz, veleposlanica Zvezne republike Nemčije. S prispevki so na razpravi sodelovali še dr. … Beri dalje
Za vsakega izmed nas so dogodki drugače pomembni: včasih osebne stvari preglasijo širše družbene, včasih obrnjeno. Ne glede na to, kaj se nam je dogajalo v preteklem tednu, sta vsaj zame izstopala dva dogodka, samo … Beri dalje
Vzhodno nemške dežele in države na območju nekdanje Jugoslavije so posebne v tem, da tako velik del ljudi meni, da je ekonomski problem, ki ga mora rešiti politika problem delitve dobrin in ne problem ustvarjanja dobrin. Pri njih dve tretjini ljudi verjame v liberalno demokracijo in svobodno tržno gospodarstvo ter obsoja dediščino komunističnega režima pri nas pa ena tretjina.
Minuli vikend je minil v znamenju praznovanj ob obletnici podrtja Berlinskega zidu, ki nekoč ni pomenil le politične, kulturne in socialne ločnice, temveč je predstavljal tudi tehnično – zelo izrazito mejo – med zahodnim in … Beri dalje
V teh dneh demokrati praznujemo petindvajsetletnico padca Berlinskega zidu. Takrat je vojno (sicer hladno) izgubil centralno-planski avtokratski sistem, ker se ni mogel kosati s kapitalizmom in demokracijo. Ekonomski bankrot smo intuitivno čutili kupci kave in kavbojk v Trstu. Zakaj je bankrotiral tudi moralno in zakaj je centralnoplanska moralizacija države, ki smo ji priča, napaka?
»Oni pravijo, da se lastnina v kakršnikoli obliki rojeva in utrjuje iz dejstva, da vsakdo poseduje hišo, otroke in ženske. Od tod se rojeva zavist, kajti vsakdo skuša nagraditi lastne potomce, jih utrditi na najvišje … Beri dalje
Slabe volje sem, ker bosta »mojo« revolucijo naša družba in država v najboljšem primeru obeležili kot dogodek iz daljnih krajev. Kak predsednik parlamenta bo resda izrekel nekaj suhih, neobveznih fraz, a bo to storil tako, da bo jasno, da se nas Slovencev dogajanje v Berlinu pred dvema desetletjema in pol pravzaprav ne tiče.
V teh dneh sem znova obujal spomine na obdobje pred 25 leti. Leto 1989 je bilo namreč zaznamovano predvsem s padcem berlinskega zidu. Sovjetski imperij je razpadel, mnoge države vzhodnega bloka so se demokratizirale in otresle komunističnih struktur. Ponekod na miren način, drugje, kot denimo v Romuniji, pa s krvjo.
Če nadaljujemo na začrtani smeri bodo otroci moje generacije, če se jih odločimo imeti tukaj, živeli znatno nižji standard kot v državah nekdanjega vzhodnega bloka, proti katerim so Slovenci še nedolgo od tega vzvišeno pogledovali. … Beri dalje
V dobi, ko se utapljamo v informacijah, ko besede kar dežujejo na nas z vseh koncev in ko jezik, zaradi inflacijske rabe besed, izgublja svoj pomen, ne doseže več svojih naslovnikov ali širše javnosti, se … Beri dalje
Evropa v letošnjem letu obeležuje petindvajsetletnico padca berlinskega zidu. Gre za dogodek z veliko simbolno vrednostjo, saj je naznanil konec imperija, ki je več desetletij tlačil vzhodno polovico Evrope. Komunistični režimi v Evropi so začeli padati, najprej na Poljskem in tudi v Romuniji, kjer je bil padec režima najbolj dramatičen in tudi tragičen.
Pred časom je nemški novinar napisal prispevek: Berlinski zid – življenje z lažjo. Berlinski zid označi kot sramoto komunizma. Po sovjetski blokadi Zahodnega Berlina leta 1947 in delavski vstaji leta 1953 je iz Vzhodne Nemčije pobegnilo skoraj dva milijona ljudi na svobodni Zahod.