Hrano, ne travo!

Spomnim se, da je včasih skoraj vsaka gospodinja imela vrt, imenovan “gartelc”, na katerem se je na relativno majhni površini pridelalo skoraj vso zelenjavo za potrebe družine. V trgovini se je kupovalo samo sol, moko, sladkor … Beri dalje

Čas kot psihološka kategorija

„Nimam časa!“ „Dolg čas mi je!“ „Celo večnost te nisem videla, nič se nisi spremenil!“ „Povej hitro, mudi se mi!“ Kako ljudje danes zaznavamo čas? Dolgčas Ko smo pred leti začeli z uličnim delom v … Beri dalje

Štirinajstletniki na afterpartiju

Pred koncem pouka smo, ko osnovne šole organizirajo valete, štirinajstletniki pa njim veliko bolj ljube afterpartije, ko stran od oči “starcev” vstopijo v svet klientele nočnih klubov. Nekaterim staršem to napovedano dogajanje sicer ni všeč, ker pač poznajo kombinacijo mladosti-norosti, alkohola in noči, a nekako ne najdejo poguma in moči, da bi svojemu otroku preprečili drvenje v prepad. Kaj se je zgodilo s starši?

Samopreseganje in vsakdanjost

V prejšnji kolumni sem o samopreseganju, enem od temeljnih uvidov logoterapije Viktorja Frankla, pisal teoretično in na splošno. Danes želim delovanje in učinke te življenjske naravnanosti preveriti v nekaj zgodbah, ki jih iz dneva v … Beri dalje

Sadilci našega upanja

Še enkrat sem si pogledal odličen risani film o možu, ki je v zapuščeni, vetrovni, suhi, skoraj puščavski pokrajini Provanse vztrajno sadil drevesa in – tako zgodba – spremenil življenja več deset tisoč ljudem. Zdi se, da je tudi Slovenija – kljub naravnim lepotam, ob katerih tujcem zastaja dih – opustela pokrajina. Ljudje malodušni, zlomljeni, popadljivi se zapirajo v svoje male z ograjami obdane parcele ali med stene svojih stanovanj. A med nami so še sadilci upanja.

Preraščati samouresničenje s samopreseganjem

Eno preteklih kolumn sem končal s trditvijo Viktorja Frankla, da skrajni domet človekovega obstoja ne more biti njegova samouresničitev, ampak njegovo samopreseganje. Ker gre za enega ključnih konceptov „drugačnosti“ Franklove antropologije in njegovega pogleda na … Beri dalje

Starši, dovolite otrokom, da so hudobni

Pred leti sem v Belgiji, v Gentu opazil napise s sten: “Allow your children to be evil”. Zgrozil sem se ob tem napisu, streslo me je, … pravzaprav pretreslo in me spodbudilo k razmišljanju. Stresel pa sem se tudi ob predavanju terapevta in vodje centra za zdravljenje odvisnosti, ko je govoril o vzgojnih zablodah slovenskih staršev, ki svojim otrokom z vzgojnimi metodami tlakujemo pot v pekel.

Razkošje, ki ga nudi Hiša hospica

Ravnokar sem prebrala tale prispevek: Hiša hospica: je dostojanstvo razkošje? In sem se spomnila na to, da imajo nekateri to, kar nudi hiša hospica, za razkošje. Pravzaprav je res razkošje, če je v neki hiši človeško, … Beri dalje

Samoumevnost

Nadaljujem s pisanjem o odnosih, o temi, ki sem se je v preteklih kolumnah že večkrat dotaknil. Ko pomislimo na odnose, ki jih živimo, bi lahko vsak iz svoje izkušnje naredil dolg seznam drž in ravnanj, ki … Beri dalje

Semenski terorizem Evropske unije

Jeseni sem od male proizvajalke semen kupil nekaj glavic slovenske, avtohtone sorte česna in ga lepo posadil v gredico na domačem vrtičku. Če bo sprejeta uredba EU o rastlinskem razmnoževalnem materialu, bo to kmalu postalo protizakonito. Velike korporacije so nas začele stiskati pri osnovni človekovi potrebi – hrani.

Podobe Balkana in moč skupnosti

    Narodni muzej Slovenije je v sodelovanju z Unescovim Regionalnim uradom za znanost in kulturo v Evropi pripravil razstavo z naslovom Podobe Balkana – identiteta in spomin v dolgem 19. stoletju. V spremnem gradivu … Beri dalje

Nemirni časi

Se tudi vam zdi, da živimo v času, v katerem je vse premešano in pomešano, turbulentno? Številni čedalje bolj in čedalje jasneje zaznavamo obrise kaosa, v katerega se pogrezamo. Kaos je kot močvirje: povsod en … Beri dalje

Tri zabavne minutke smisla

V svetopisemskih besedilih, predvsem v Stari zavezi, me je vedno osupnil njihov neizprosni realizem. Glede človeka, njegovih zmožnosti in želja, si svetopisemski pisatelji tako rekoč ne delajo utvar. Zato delujejo vsi glavni svetopisemski junaki tako … Beri dalje

„Na voljo je vse.“ In potem?

Stvari, ki jih posedujemo, dogodki, v katerih smo udeleženi, občutja, ki nas preplavljajo, in ljudje, s katerimi delimo korak življenja, nimajo vnaprej določenega mesta in pomena v našem življenju. V nekem smislu je vse, kar … Beri dalje

Izgled ni vse

“Izgled ni vse. Verjemite mi, jaz sem manekenka,” je v TED predavanju provokativno začela Cameron Russell, znana ameriška manekenka. A prav za manekenke velja, da morajo biti prijetne na izgled, četudi koščene. Pravzaprav morajo biti oboje.

S tekaškega križevega pota (FOTO)

Časnik.si na tekaškem križevem potu. Na 3. tekaškem križevem potu je v rahlem dežju pot od Ljubljane do Brezij teklo kakih 20 tekačic in tekačev. Nekateri so tekli celotno pot, nekateri pa le nekaj etap. Vsak po svojih zmožnostih. Tek ni tekmovalne narave, teče se lepo zbrano v skupini s hitrostjo okoli 6 minut na kilometer. Na posameznih postajah smo se okrepčali s tekaško hrano in tekočino, zmolili in nadaljevali pot.

Tekaški križev pot Ljubljana – Brezje

Skupina tekačev z imenom Živa voda organizira tekaški križev pot. Povabljeni jutri, 29. marca ob 8h pred Draveljsko cerkev ali se pridružite kjerkoli na poti. Poglejte si tabelo postaj.

Trening odločitev med prav in narobe

Damon Horowitz je profesor filozofije, podjetnik in Googlov “hišni” filozof. Pred časom je na TED dogodku govoril o moralnem operacijskem sistemu, ki ga starši in učitelji v času vzgoje zanemarjamo. Ker je misliti težko.

Bistveno

Na ravnokar končanem tradicionalnem Sanremskem festivalu – mnogi ga štejejo med najpomembnejše festivale v svetovni glasbeni industriji, nekateri ga imajo celo za najpomembnejšega – je zmagal mlad italijanski pevec Marco Magnoni s pesmijo L’essenziale, Bistveno. … Beri dalje