Ob novici o Pahorjevem spomeniku, se je samo po sebi zgodilo, da sem začel premlevati o največjih pet XX. stoletja. Kdo so Slovenci, Slovenke, ki bi jih lahko uvrstili v največjih pet? Kakšne kriterije uporabiti za tako selekcijo? Četudi gre za moj osebni izbor, naj bodo kriteriji jasni in kolikor se da objektivni.
Še pred nekaj desetletji bi pobuda za spoštovanje naravnih odnosov v družinskih zakonodajah bila absurdna. Toda danes, ko prevladuje kulturno ozračje, ki pred krvnimi vezmi daje prednost družbenim dogovorom, se moramo pošteno zavzemati, da družbi ohranimo temeljno izkustvo družine.
Jeseni 2015 je praška umetniška skupina Ztohoven (gre za besedno igro, ki pomeni “(gremo) ven iz tega”, fonetično pa lahko tudi “sto drekov”) splezala po gradbenem ogrodju na grajsko streho, zastavo spustila dol ter namesto nje na drog vzpela rdeče moške spodnje gate v nadmerni veličini, da so se lahko videle daleč naokrog.
Brexit bi lahko imel pozitivno plat v okrepitvi glasu v prid institucionalne prenove EU v luči poenostavitve skupnih pravil, sprostitve administrativnih bremen in krepitve vladavine prava, ki bo ščitila delovanje enotnega trga in štirih svobod (pretoka kapitala, storitev, blaga in ljudi), na katerih je nekoč EU bila utemeljena. Trenuten razpad šengenskega območja daje signal, ki slabi ta glas.
Živčnost in jeza zaradi neuspeha se kaže v poseganju po težjem in v vojni preizkušenem orožju. Stekla levica zdaj svoje nasprotnike obklada s fašisti, klerofašisti, neofašisti, evrofašisti ipd. Sebe pa deklarira za antifašiste, kratko antifo. Svojo regresivnost demonstrira s tem, da je za svoj boj izbrala taktiko, ki jo je v preteklosti uveljavil Josip Stalin.
Resni in gospodarni kriteriji primerni za končno odločitev o izvedbi projekta, so lahko naslednji: maksimalna gospodarska učinkovitost projekta, ob minimalnih stroških obratovanja, najkrajši rok izgradnje, spoštovanje okoljevarstvenih predpisov in
zagotavljanje povečane kakovosti življenja prebivalcev ob progi.
Pri tem se moramo zavedati, da nam EU ne more in nam tudi ne bo pomagala reševati naše multidimenzionalne krize, saj to ni njena naloga, ampak naloga nas samih. Zato se bom letos veselil vsake zmage demokratičnih strank nad evroskeptičnimi populisti v Evropi, pri tem pa ne bom pozabil na to, da smo predvsem sami Slovenci odgovorni za našo prihodnost.
Sodobnega človeka determinira potrošniška družba. Glavno je, da imam. Mojo bit določa imetje. Vse se pogosto vrti okrog tega. Tudi mesto in vloga posameznika v sodobni slovenski družbi se zlovešče pokriva z mestom in vlogo njega in njegove družine med drugo svetovno vojno! Od tod tudi take težave pri odkrivanju, preiskovanju in proučevanju žalostnih zgodb iz naše polpreteklosti.
Pridiga, 5. postna nedelja, Leto A (2017) »Spoznali boste, da sem jaz Gospod, ko odprem vaše grobove in vas vzdignem iz vaših grobov, o moje ljudstvo.« (Ezk 37,13) »In umrli je prišel ven.« (Jn 11,44) … Beri dalje
Nedavno sem na tukajšnjem spletnem magazinu omenil, da imam občutek, da gre ta pontifikat h koncu. To se po mojem lahko zgodi na dva načina: ali se bo ta pontifikat letos preprosto nehal (z odstopom), ali pa ne bo več tak kot je zdaj, ker bo pokazal pravovernejše lice.
Prve žrtve pomanjkanja krščanskega kvasa v družbi in demokratičnega primanjkljaja so predvsem najšibkejši. Ko bodo slike iz začetka izjema in ne pravilo, bo to eno od zanesljivih znamenj, da naši družbi uspeva kultura srca, gojenje srčnih odnosov in da smo vzpostavili za to potrebne strukture in s tem (nekoliko) odpravili demokratični primanjkljaj, če že ne tudi krščanskega.
Po predlogu StrS bi tako dobili moderno dvotirno železnico v dolžini 30,4 km, kjer bi bilo samo 4 km čisto nove proge, medtem ko vladni predlog govori o čisto novem enem samem tiru v dolžini 27,1 km, stari tir pa bi še nekaj časa ostal v takem stanju, kot je sedaj. Finančna ocena predloga StrS je zmernejša in verodostojnejša: celoten projekt je ocenjen na cca. 800 milijonov eur. Za ta denar bi dobili prenovljen trenutni tir, ob njem nov drugi tir, vse skupaj skrajšano s 4 kilometrskim predorom.
Krščanstvo je še vedno najbolj preganjana religija na svetu. Ker je sam Kristus bil križan, si ni težko predstavljati, da tudi začetki krščanstva niso bili lahki. In res niso bili: v prvih treh stoletjih je … Beri dalje
„Porihtajte mojega otroka, v mene in našo družino pa se ne vtikujte“: Otroška „psihopatologija“ kot odraz projekcij odraslih V družbi opažam naraščajoči trend, da se otrokom preveč lahkotno pripisuje psihopatološke diagnoze. Čeprav se strinjam, da … Beri dalje
Tujec, poročen s Slovenko, ki razmišlja, da bi napisal spomine na svojega očeta, mi je pred kratkim dejal, da je v Sloveniji nemogoče izdati biografijo 20. stoletja, ne da bi jo leva ali desna javnost takoj ožigosala za “našo” ali “njihovo”, posameznika (avtorja) za “našega” ali “njihovega”. Nekaj več težav glede tega je pri knjigi Stashe Furlan Seaton “Vojna vse spremeni” (Modrijan, 2016).
Za Merklovo in CDU včerajšnji dosežek ni samo prvi uspeh po zelo dolgem času, marveč je tudi razlog za olajšanje. Seveda so Posarci nagradili predvsem Kramp-Karrenbauerjevo in ravno niso hoteli, da bi v njihovem lokalnem spopadu odločali zvezni dejavniki, zato so tako množično pridrli na volišča. Toda tolikšna razlika na vrhuncu evforije zaradi Schulza bo težko ostala brez odmeva na majskih deželnozborskih volitvah.
V mesecu aprilu bodo zagnani ustvarjalci Ribniškega pasijona pripravili že 11. zaporedno gledališko-glasbeno uprizoritev Kristusovega trpljenja. O tem, kako potekajo priprave, koliko dela in truda je vloženega v ustvarjanje pasijona, kdo so njegovi ustvarjalci in še o marsičem drugem smo se pogovarjali s Heleno Ilc, koordinatorko pri Ribniškem pasijonu.
Zato Jezus odločno prepoveduje, da bi smeli kogar koli obsojati. Soditi druge ne smemo enostavno zato, ker nismo zmožni prav soditi, ker tega, o čemer hočemo soditi, sploh nikoli v celoti ne razumemo. Kajti vzroki za naše bolečine, napake pri vzgoji, bolezni, neumnosti, ki jih delamo, ter vzroki za čustva zanosa in evforije na eni strani in čustva pobitosti na drugi strani, nam nikoli niso v celoti dostopni.
Merklovo in krščanske demokrate poleg splošne zasičenosti s kanclerkino vladavino po drugi strani še naprej pesti nečedna turška ofenziva, zaradi katere v očeh javnosti zlasti krščanska demokracija izpade kot neodločna in bojazljiva, socialdemokratom pa se kot manjših partnerjev zadeva skoraj ne dotakne.
Vendar se moramo zavedati, da islam v svoji zgodovini že tretjič osvaja Evropo, tudi Slovenijo (berite Josipa Jurčiča) in to z mirnimi prehodi njihovih množic, ki nosijo v srcih skrito orožje, da v imenu svojega boga smejo in lahko počnejo vse. Naše, skozi stoletja s krvjo pridobljene vrednote in pravice, so za njih nepomembne. Morda zato tudi Evropa potrebuje svojega ‘trampa’?