Britanska premierka, Theresa May je preko Tima Barrowa, veleposlanika Velike Britanije v EU, sprožila 50. člen lizbonske pogodbe o izstopu iz Evropske unije. Britanska vlada je pričela s tem formalno udejanjati referendumsko odločitev Britancev. Vlada Velike Britanije ima dve leti časa za dokončanje pogajanj o pogojih izstopa iz Evropske unije, ki bodo trasirali okvir za pogoje sodelovanja med obema gospodarskima območjema v prihodnje. Dveletni rok je mogoče podaljšati le s soglasjem vseh članic EU, kakršnakoli oblika končne pogodbe o izstopu pa mora biti potrjena s kvalificirano večino članic EU, evropski parlamentarci pa lahko pogodbo enostransko prekinejo z vetom.
Odcepitev britancev od EU odpira med drugimi vprašanja sprememb imigracijske politike, trga dela, trgovinskih odnosov Velike Britanije s tujino, cen surovin, finančnih storitev, davkov, regulacije, tujih naložb, trga nepremičnin, londonskega finančnega centra, cen hrane, kmetijske politike. Velika Britanija je v procesu pogajanj o pogojih sodelovanja z EU, kjer je končni izplen težko napovedati. Eni pravijo, da sprememb v pravilih praktično ne bo, spet drugi, da bodo le-te revolucionarne.
Kakorkoli obrnemo, sprožitev 50. člena pomeni formalni pričetek odcepitve Velike Britanije od EU. Gre za pomemben dogodek, ki za seboj pušča ob gospodarskih učinkih tudi družbene, sociološke, kulturološke, politične in druge spremembe tudi v EU, ne le v Veliki Britaniji. Kaj bo torej Brexit prinesel Britancem in kakšen vpliv bo imel na preostanek EU?
Objavljene so bile številne študije ekonomskih stroškov in koristi izstopa Britancev iz EU. Študije ugotavljajo asimetrične učinke, ki so odvisni od uporabljenih predpostavk. Končnega odgovora ne morejo dati, saj so rezultati odvisni od končneg pogodbe o izstopu in od zmožnosti prilagoditve novim razmeram. Pri Woodfordu so v sklopu njihove študije vpliva Brexita na britansko gospodarstvo pripravili seznam nekaterih pro-Brexit in anti-Brexit analiz in jih razvrstili po lestvici učinkov, kot jih le-te predvidevajo. Najbolj anti-Brexit analiza izmed navedenih je nastala pri London School of Economics in navaja neto strošek izstopa iz EU med 2,2% in 9,5% bruto domačega proizvoda. Anti-Brexit je tudi analiza, ki so jo opravili pri Nacionalnem institutu za ekonomska in družbena vprašanja (National Institute of Economic and Social Research), kjer ocenjujejo padec bruto domačega proizvoda zaradi izstopa iz EU za 2,2%. Najbolj pro-Brexit izmed navedenih analiz pa ocenjuje pozitiven učinek izstopa v višini do 10% bruto domačega proizvoda. Izmed pro-Brexit študij velja omeniti študijo skupine ekonomistov okrog Minforda, ki navaja pozitivne učinke izstopa Velike Britanije iz EU v višini do 3,7% bruto domačega proizvoda.
Učinki so torej daleč od enoznačnih. Napovedi o gibanju britanskega gospodarstva po odcepitvi od EU implicitno temeljijo na predvidenih novih pravilih in na predpostavljeni zmožnosti institucionalno-ekonomskega prilagajanja gospodarstva Velike Britanije na nove okoliščine. Avtorji zgoraj omenjenih študij to posredno priznavajo že s tem, ko ponujajo analize različnih scenarijev.
Še na kratko o spremembah pravil. Vsako pravilo ima ekonomske (in ostale) učinke. Nova pravila poslovanja Britancev z EU še niso določena. Ekonomski učinki odcepitve Britancev od EU bodo torej v veliki meri odvisni od tega ali in v kolikšni meri in pod kakšnimi pogoji bo Britancem omogočen dostop do enotnega evropskega trga oziroma z drugimi besedami, ali in v kolikšni meri bodo podjetja znotraj EU smela sodelovati s podjetji iz Velike Britanije. Ti pogoji bodo znani ob podpisu pogodbe o odcepitvi, torej po trenutnih ocenah čez približno dve leti. Možnosti dogovora je zelo veliko in jih v tem hipu nima smisla prejudicirati. Nam pa aktualno dogajanje okrog prihodnjega statusa Gibraltarja, britanske državice na jugu Španije, že daje prve signale o tem, da bodo v ospredju politični kriteriji in da ne moremo izključiti niti resnih zapletov in političnih izsiljevanj v škodo gospodarstvoma EU in Velike Britanije.
Izstop Britancev iz EU predstavlja spremembo institucionalnega okvirja britanske države. Sprememba pravil vedno pomeni prilagoditveni šok za vse tiste, na katere se pravila nanašajo. Večje kot so spremembe pravil, več prilagajanja je potrebnega in daljše je prehodno obdobje. V prehodnem obdobju vedno nastajajo stroški izgubljenih priložnosti, ki bi jih podjetja lahko unovčila ob starih pravilih. Študije, ki napovedujejo ekonomske učinke Brexita, morajo zajeti del tovrstnih stroškov in opozoriti na prilagoditveni vidik novih pravil, sicer jih stežka obravnavamo kot relevantne. Stroški izgubljenih priložnosti ob uvajanju novih pravil upadajo s hitrostjo sprejemanja novih pravil. Če so nova pravila gospodarjsneju prijaznejša, bodo stroški izgubljenih priložnosti hitro upadli in jih bodo nadomestile koristi, ki jih okvir novih pravil prinaša in obratno za uvajanje gospodarjenju neprijaznih pravil.
Za konec: pri ekonomiji učimo študente opcijskega vrednotenja ekonomskih učinkov ekonomskih odločitev, kjer ne smemo spregledati dinamike spreminjanja pravil igre. Če bodo pravila v Veliki Britaniji za Britance gospodarstvu prijaznejša, bodo prevladali pozitivni gospodarski učinki Brexita in obratno, če bodo nova pravila igre gospodarstvu manj naklonjena. Brexit bi lahko imel pozitivno plat v okrepitvi glasu v prid institucionalne prenove EU v luči poenostavitve skupnih pravil, sprostitve administrativnih bremen in krepitve vladavine prava, ki bo ščitila delovanje enotnega trga in štirih svobod (pretoka kapitala, storitev, blaga in ljudi), na katerih je nekoč EU bila utemeljena. Trenuten razpad šengenskega območja daje signal, ki slabi ta glas.
Mitja Steinbacher, Fakulteta za poslovne vede pri Katoliškem inštitutu
