Nikoli ne bom pozabil zgodbe kmečke žene, ki je pri 36-tih prestala težke operacije na črevesju, pri 40-tih pa je začutila, da pod njenim srcem bije še eno srce – postala naj bi nezakonska mati. … Beri dalje
“TIGR je nastal med primorskimi ljudmi spontano, ker so ostali brez osnovnih človekovih dobrin, ki so se v stoletjih razvile v evropski civilizaciji. TIGR, organiziran načrten upor, je tako naravno zajel ljudi vseh slojev in političnih prepričanj in je bil narodno-obrambna in ne politična organizacija.”
Kako s koruzniki? Krstiti njihove otroke ali ne? Kako s polovičarskimi verniki? Jih spustiti k zakramentom ali ne? Zakaj versko polovičarskega otroka spustimo k zakramentom (npr. divjega in praktično neverujočega pubertetnika k birmi), versko polovičarskega odraslega (npr. koruznika ali ločenca k spovedi in obhajilu, čeprav veruje in si morda zakramenta želi) pa ne?
Neskončne razprave smo že opravili glede najboljšega taktičnega in strateškega pristopa k morebitni zmagi desnih strank na državnozborskih volitvah. Vsakokrat, ko se štetje volilnih glasov in delitev poslanskih mandatov zaključi, se odprejo lamentacije o razlogih za neuspeh desnih strank. Pogosto slišimo, da bi morala desnica delovati po vzoru levice.
V Sloveniji na razmere v Venezueli nekateri gledajo povsem drugače kot svetovni mediji in kot bi upravičeno pričakovali od objektivnosti polnih ust slovenskih mainstream medijev. Miha Kordiš za nastalo stanje hitro in hladnokrvno najde rešitev: »Kapitalistično kontrarevolucijo obrat do zadnjega beliča, nato pa z bajoneti sterat v morje.«
Seveda bi lagal, če bi rekel, da nisem vesel zmage Suzane Džamaladinove alias Džamale. Vesel bi bil tudi, če bi se objektivno izkazalo, da sta bila njena pesem in nastop povsem zanič. Navijač je pač podarjene enajstmetrovke vesel skoraj enako kot zaslužene. Kar vam bodo glede na pretrese zadnjega meseca potrdili tako vijoličasti kot zeleni.
Še pred nekaj desetletji je večina ljudi poznala in upoštevala nekaj osnovnih družbenih standardov, kot na primer, kako se obleči za maturantski ples, gledališče, cerkev in različne svečane dogodke ter kakšno vedenje sodi v katerega … Beri dalje
Tudi v tistih preteklih nedemokratičnih časih, ko smo živeli pod okriljem »rdeče zvezde« in jih nekateri še vedno pogrešajo, nismo bili vsi enaki; ne v socialnem položaju in ne v upoštevanju človekovih pravic. Tega nikoli ni bilo in ne bo. Je pa razlika, biti mlad danes ali takrat, ko številnim niso bile dane možnosti pogledati v drugačen svet. Nekateri so sprejeli rdeče knjižice in zato imeli veliko več možnost.
Občasno lahko v zadnjem času še slišimo, kako se kakšen moški pritožuje, da sploh ne razume žensk in njihove »ženske logike«. Ne obstaja niti moška niti ženska logika. Človeški možgani so neka vrsta organskega računalnika, ki ne more, da ne bi ves čas obravnaval na tisoče različnih informacij. Ko se otrok rodi, lahko ocenjujemo njegove možgane kot neke vrste »polproizvod«.
Smo edina država na svetu, ki je na začetku svoje demokratične poti na čelo postavila človeka, ki si samostojne države ni želel. Smo tudi edini, ki bivšemu partijskemu sekretarju dovolimo, da se je povzpel na stolico »učitelja demokracije«, kar je samo po sebi nesmisel. Kučan je namreč večkrat javno povedal, da Slovenija ni njegova izbira, zato pravilno sklepa vsak, ki trdi, da je bil proti osamosvojitvi.
Še vedno postanem slabe volje skoraj vedno, ko odprem naše medije. Če naletim le na novinarja, ki je površno opravil svoje delo, ali na topoumen članek, še nekako gre. Veliko bolj boleče je gledati manipulacije in škodoželjnost, ki veje iz številnih člankov in avtorjev. Dim, težke kovine in pesticidi v barakarskih naseljih tretjega sveta niso nič v primerjavi s strupom, ki duši Ljubljansko kotlino in njeno periferijo.
Prav v teh dneh mineva 20 let od prvega obiska papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji. Maja leta 1996 smo bili pet let samostojni, na Brniku so papeža sprejeli predsednik Milan Kučan, predsednik vlade Janez … Beri dalje
Si lahko mislite, da bi morali za nakup mobitela stopiti k tajniku krajevne skupnosti po dovolilnico? On pa bi nato preveril, ali se vam lahko dodeli mobitel in če slučajno niste kdaj potovali v Argentino. Zato je leto 1990 za našo generacijo osvoboditev in zato moramo skrbeti za svobodo še naprej, ne glede na to, kako smo zaradi pokončnosti tepeni.
Mitično upanje in tiranja gresta z roko v roki. Politična izdelava raja na zemlji in revolucionarno nasilje sta brat in sestra. Poglejmo okrog sebe! Kje v politiki je dandanašnji največ želje po nasilju? Tam, kjer je največ utopije. Iracionalni politični mit je pri skrajnežih tako močan, da so brez pomislekov sposobni vzpostaviti tiranijo, če pridejo na oblast.
“Država (in sodržavljani) mi dolgujejo spoštovanje in še kaj, medtem ko jaz njim ne dolgujem nič.” Država pa ne more iz nič ustvarjati pravic, kakor tudi krave ne more ustvariti z dekretom. Ne obstaja banka svoboščin in pravic; teh je v obtoku le toliko, kolikor so jih ljudje dali v obtok. Banka, iz katere vsi samo dvigujejo in nihče vanjo ne vlaga, ne bo dolgo ostala odprta.
Primarni vzrok, da je Agop Stepanjan leta 1984 padel v Udbino in posledično vojaško pravosodno kolesje in tako postal dolgoletni nedolžni obsojenec, leži v sami naravi nedemokratičnega in totalitarnega socialističnega režima, ki je vladal do aprila 1990. Orwellovski proces v Ljubljani leta 1984 je bil predigra udbovsko-kosovsko-kučanovskemu procesu
Za preveč občutljive ljudi je značilno, da negativnim dogodkom pripisujejo zelo velik pomen, saj jih doživljajo kot katastrofe, kar jih nagiba k čustvenim motnjam. Nič ne pomaga niti podcenjevanje negativnosti dogodkov, to je trdota in neobčutljivost. Med preobčutljivostjo in neobčutljivostjo se nahaja občutljivost.
Osamosvojitvenim politikom so zlasti delavci tuji. V sindikatih vidijo zgolj orodje komunizma in jih niti niso skušali pridobiti! Namesto krščanskega socialnega nauka je glavna predvolilna parola: »Hodim v cerkev!« Slovenske politične razmere naravnost kličejo po klasični krščanski desnici, ki se bo zavzemala za delavce, upokojence, mlade in ljudi z obrobja.
V torek 19. aprila sem se udeležil delavnice z naslovom Moč pripovedovanja zgodb. Delavnico je izvedla Pulitzerjeva nagrajenka Jacqui Banaszynski, novinarka, pomočnica urednika nedeljske izdaje Seattle Times, zadnje desetletje profesorica in predavateljica z več kot … Beri dalje
Sredi maja mineva sto let od sporazuma Sykes-Picot, ki je začrtal meje na Bližnjem Vzhodu. Dogodki zadnjih let so ta sporazum znova priklicali v javni spomin, ko si teroristična organizacija Islamska država prizadeva z neizprosno krutostjo te meje izbrisati in vzpostaviti svoj kalifat. Iz propagandnih namenov spretno uporablja skrajnolevičarski diskurz.