Domoljubje kot vrednota

V okviru Zbora za vrednote, ki je potekal v sredo 23. marca 2010 v Vipavi, je bila glavna misel usmerjena na vrednoto domoljublja. “Primorska veličastno in junaško zgodovino”, je poudarila predsednica Nove Slovenije Ljudmila Novak. “V … Beri dalje

Oživljeni kriteriji moralno politične neoporečnosti

V sagi o odstavljanju Barbare Brezigar, so nasprotniki generalne državne tožilke obudili od mrtvih kriterij moralno politične neoporečnosti. Poleg odlikovanega udbovca in enega  v ministrskem kabinetu, pa “družbeno koristnih” malverzacij je to še eno znamenje, … Beri dalje

Pasti oziranja na Zahodni Balkan

Če bi premieru Pahorju res uspelo na Brdo pri Kranju pripeljati tudi srbskega predsednika Tadića bi bil to zares velik uspeh. Toda, zakaj bi Tadić tja sploh prišel? S predsednikom Evropskega sveta van Rompuyom, španskim … Beri dalje

Svetniki pod cenzuro?

Sporni predlog novega Družinskega zakonika ni dobil podpore v Državnem svetu, je sporočil njegov predsednik Blaž Kavčič. Mnenje Državnega sveta v tej fazi zakonodajnega postopka ne vpliva na njegovo nadaljnjo obravnavo v Državnem zboru. Kljub … Beri dalje

Kdo se boji resolucije?

Avtor: Dominik Frelih

Evropski parlament je 2. aprila 2009 sprejel Resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu. Ob njej sta se poenotili tako evropska levica kot desnica, saj jo je podprla velika večina evropskih poslancev, vključno z vsemi sedmimi slovenskimi poslanci (Brejc, Peterle, Jordan-Cizelj, Novak, Kacin, Juri in Drčar-Murko).

Medtem ko so nekateri desni poslanci resolucijo pozdravili, so njihovi kolegi na levici molčali. Če se je med obravnavo v Državnem zboru kdo že oglasil, se ni zavzemal za to, da bi  resolucijo sprejel, pač pa se mu je zdelo dovolj, da se z njo seznani.

Beri dalje

Zbor za vrednote

Več kot 300 udeležencev se je v Ljubljani udeležilo prvega Zbora za vrednote, ki ga je pripravila Nova Slovenija. Govorniki so govorili o preziranju temeljnih vrednot in izpostavili hkratno potrebo po njihovi oživitvi. Prisotni so … Beri dalje

Režimsko Delo in viteški Dnevnik

V Družini z dne 11.3.2010 v kolumni z naslovom “Kateri časopisi” p. Branko Cestnik med drugim piše: … Ločujem med režimskim in levičarskim časopisom. Režimski časopis je tisti, ki se udinja oblasti, levičarski (ali desničarski) … Beri dalje

Propad mita o kadrovsko močni levici

Ponovna vzpostavitev demokracije v Sloveniji po volitvah leta 1990 je – na žalost in razumljivo – pokazala tudi na to, da nove demokratične sile, ki so demokracijo vzpostavile, seveda niso imele dovolj ljudi s političnimi … Beri dalje

Tine Hribar in katoliška Cerkev

Objavljamo sporočilo Tiskovnega urada Slovenske škofovske konference na nedavni Hribarjev intervju. — Odmev Tiskovnega urada SŠK na intervju z dr. Tinetom Hribarjem v Sobotni prilogi Dela z dne 6. marca 2010 z naslovom Omreženi sta tako levica … Beri dalje

Iščemo divja odlagališča, ki se ne “vidijo iz aviona”

V okviru akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu se pripravlja iskanje odlagališč, ki se jih ne vidi na letalskih posnetkih na Geopediji. Tako bodo prostovoljci v dveh sobotnih čistilno-iskalnih akcijah preiskali še teren in podatke vnesli v register divjih odlagališč, ki se tako pospešeno polni.

Italija, nelahka soseda

Nedavni incident, ko so se na spletni strani italijanskega ministrstva za šolstvo med občinami italijanskih pokrajin Gorice in Trsta pojavili tudi slovenski kraji morda sam po sebi ni dramatičen, je pa odraz dejstva, da Slovenija … Beri dalje

Za sočutni konzervativizem

Prvo branje novega družinskega zakonika se je pokazalo kot le še eno v vrsti poglavij slovenske sprtosti in nedržavnosti.

Splošno vodilo pri spremembah zakonodaje je, da je potrebno vedno ščititi pravice najšibkejšega subjekta – pri tem zakonu pa predlagatelju dejansko ni šlo toliko za pravice otrok kot za pravice njihovih raznovrstnih staršev.

Drugo pomembno vodilo je, da se z zakonom ureja materija takrat, ko obstaja znatno število oseb, zaradi katerih je zakonsko urejanje materije nujno. To sicer zagotovo velja za različne že obstoječe življenjske in družinske skupnosti, zagotovo pa ni pereče vprašanje istospolnih posvojiteljev.

Kdo je ustvaril Ljubljansko banko?

Niko Kavčič se je nedavno obregnil ob premajhno socialno naravnanost Katarine Kresal in se posmehljivo izražal o sposobnostih slovenske politične elite. Predstavil je tudi svoje poglede na gospodarski razvoj Slovenije.  Gospodarski razvoj, ki bi ga … Beri dalje

Seks, truplo in javni interes

Kdo popusti, ko trčita pravica do zasebnosti in svoboda tiska? Ljudje in državljani imamo pravice, med drugimi tudi pravico vedeti določene reči. Ali imamo pravico vedeti vse, kar nas zanima, ali pa so morda meje? … Beri dalje

Boljševizem ne umre

Bistvo boljševističnega režima je v tem, da želi prakso podrediti svoji teoriji in pri tem ne izbira sredstev. To je značilnost totalitarizma. V tem duhu je diskurz o revoluciji in državljanski vojni v Sloveniji še … Beri dalje

Zmago dela zgago

Slovenska nacionalna stranka kotira v javnomnenjskih anketah zelo visoko. Trenutna politična klima pa gre Jelinčiču zelo na roko. Ali bo čez tri leta postal spoštovan koalicijski partner?

Zmago Jelinčič Plemeniti je spet prišel na svoj račun. Dalmatinsko poreklo kandidata Roka Žarnića za novega okoljskega ministra je bil primeren povod, da se promovira kot zavedni Slovenec in borec proti hrvaški nevarnosti. Dobro, ni bili prvič in prav tako ne bo zadnjič. Večina demokracij s proporcionalnim volilnim sistemom se mora od časa do časa soočiti s nacionalistično, ekstremno populistično stranko, ki postane pomemben dejavnik v političnem življenju. Bolj ko je vodja karizmatičen in bolj ko so ljudje naveličani političnih elit višje kotirajo delnice nacionalistov. Obeta se, da bo Zmago vodil tretjo največjo stranko v slovenskem parlamentu in da bo od njega odvisno kdo bo predsednik vlade v naslednjem mandatu. Vlogo ustoličevalca vladarje je že v preteklosti uspešno odigral, hkrati pa je znal biti zmeren pri v svojih zahtevah po povračilu. Zadovoljen je bil z malimi uslugami povezanimi z osebnimi finančnimi koristmi.

Katarina Kresal v Kroniki časopisa Delo

Globoko v socializmu si je nekdo v stavnici Dela privoščil diverzijo ob poročanju časopisa o obisku Edvarda Kardelja v Trbovljah. Naslov je po nesreči postavil kot Edvard Kradel v Trbovljah. Zgodovina se ponavlja kot farsa tudi če gre zgolj za slučaj.