Internet, ki smo mu priča, se končuje. Dosedanji internet, ki je temeljil na IP protokolu verzije štiri (IPv4) bo nadomeščen in zamenjan z internetom, ki bo temeljil na IP protokolu verzije šest (IPv6).
Vsaka naprava v internetu ima svoj IP naslov, podobno kot npr. vsaka hiša hišno številko. IPv4 naslovov je dokončno zmanjkalo. Edina rešitev je prehod na IPv6, ki ima večje število naslovov. Druge alternative kot prehod na IPv6 ni. Prehod na IPv6 je nujen, ni pa preprost, saj sta protokola za IPv4 in IPv6 nekompatibilna. Ocenjuje se, da bo prehod na IPv6 trajal 60 let.
Rešitev je zato, da države ali ponudniki vsebin prevzamejo pobudo in ponudijo vsebine na IPv6 omrežjih.
V sredo 8. junija testni svetovni prehod na IPv6
Zato se je veliko znanih svetovnih podjetij, kot so Google, Facebook, YouTube, ter tudi slovenskih, kot so 24ur.com, SiOL.net, najdi.si in drugi, odločilo, da bodo za 24 ur omogočili dostop do vsebin interneta preko IPv4 in tudi IPv6 omrežja. To se je zgodilo danes v sredo 8. junija, dogodek pa so poimenovali svetovni IPv6 dan. Cilj je, preveriti, ali se tistim, ki so povezani preko protokola IPv6 vsebine naložijo, tistim, ki pa dostopajo preko IPv4, pa s tem ne bi imeli težav pri dostopu preko protokola IPv4.
Cilj IPv6 dneva je bil zbrati dovolj informacij, kaj vse ne bo delovalo, koliko uporabnikov ne bo moglo do vsebin zaradi tunelov in slabe konfiguracije IPv6 na končnih lokacijah. Ker so v omrežjih v zadnjem času vložili določene translacijske mehanizme, bi mi kot uporabniki tega prehoda ne smeli opaziti. Vseeno se znajo zgoditi kakšni manjši problemi. V vsakem primeru je bil to dober test za vse ponudnike vsebin, operaterje in tudi ostale, da so preverili, če je prehod na IPv6 deloval kot je potrebno, ter za izboljšanje dolgoročnega prehoda na IPv6 in za odpravo napak.
Nekateri testi prehoda na IPv6, kot bo ta za IPv6 dan, so bili že narejeni. Lani oktobra sta podoben poskus naredili dve najbolj obiskani norveški strani. Zaradi pozitivnih rezultatov sta bili strani kmalu trajno preneseni na IPv6 protokol.
Podoben dogodek je izvedel nemški www.heise.de, ki je ena izmed največjih nemških spletnih strani. Dogodek je bil izveden lani septembra. Tudi v tem primeru je dogodek popolnoma uspel. Omenjena stran je obenem ena izmed največjih in najbolje obiskanih strani, ki deluje v načinu dvojnega sklada, torej je dosegljiva preko protokola IPv4 in IPv6.
Razlike med IPv4 in IPv6
Protokol IPv4 je osnovni protokol po katerem je dosedaj deloval internet. Problemi z IPv4 naslovi so se začeli že pred precej leti. Vendar so problem zaobšli z uporabo NAT naprav. To pomeni, da smo znotraj omrežij lahko imeli svoje naslavljanje, ki ni bilo vidno navzven. To bi bilo podobno, kot bi imelo neko mesto povsem svoje oštevilčenje, ki bi bilo dosegljivo samo prebivalcem mesta, do drugih mest v državi pa bi komunicirali samo preko ene hišne številke.
Protokol IPv6 je začel nastajati v drugi polovici devetdesetih let preteklega stoletja. S tega stališča je to do neke mere star protokol in ne odgovarja povsem izzivom časa. Vseeno, protokol je tu in je delujoč.
Za razliko od IPv4 ima IPv6 ogromen naslovni prostor. Imamo 128 bitno naslavljanje, kar pomeni, da imamo 100-krat več IP naslovov, kot je atomov na površini zemlje. Za boljšo predstavo, to je približno 5-krat 1028 naslovov za vsakega od približno 6,5 milijard ljudi ali če drugače pogledamo, 6-krat 1023 različnih naslovov na m2 zemlje.
Razlike so tudi v tem, da bo možna povezava ene točke do druge točke brez uporabe NAT, kar pomeni, da bi lahko vsaka naprava na svetu komunicirala direktno s katerokoli drugo napravo na svetu. V IPv6 imamo še druge možnosti, kot je tudi večja podpora za kvaliteto storitve, kar omogoča večji nadzor nad zakasnitvami in hitrostjo delovanja. Dodatne prednosti so te, da nam IPv6 omogoča spreminjanje javnih naslovov v privatne naslove brez dodatnih mehanizmov, učinkovitejše usmerjanje, večjo podporo za mobilnost, ki je vgrajena že v samem protokolu in večjo podporo za varnost.
Razlikujeta se tudi zapisa obeh protokolov. Stran www.heise.de ima v IPv4 zapis: »193.99.144.85«, ter v IPv6 zapis: »2a02:2e0:3fe:100::7«. Razlika je očitna. Zapis v IPv4 je sestavljen iz 4 števil (0 do 255), ki so ločena s piko, v primeru IPv6 pa je to zapis v obliki 8 16-bitnih števil, ki so ločena z dvopičjem.
Stanje prehoda na IPv6 po svetu
Prehod na IPv6 po svetu poteka različno. Tam, kjer je IP v4 naslovov malo, je prehod potekal hitreje, tam, kjer jih je dovolj, se prehod odvija počasneje. Afrika ima 0.1 IPv4 naslov na prebivalca, podobno Azija. V ZDA so razmere drugačne, tam imamo tudi do 10 IPv4 naslovov na prebivalca. EU je nekje v sredi in imamo 1 IPv4 naslov na prebivalca.
Zato v prehodu prednjačijo azijske države. Južna Koreja je šla na IPv6 že leta 2001. Prehod se je pričel tudi na Kitajskem, tudi z močno vlogo države. Olimpijske igre pred leti je bilo možno spremljati na straneh, ki so temeljile na IPv6 protokolu. V zelo bližnji prihodnosti namerava Kitajska vse vsebine prenesti na IPv6. Vsebine, ki bodo ostale na IPv4, bo dodatno zaračunavala.
V EU in ZDA takšna močna vloga države ni mogoča. ZDA je sicer ukazala prehod na IPv6 na državni ravni, vendar seveda samo za državne institucije. Je pa ZDA že leta 2005 zahtevala od državne uprave prehod na IPv6, npr. pri nakupu opreme, ki mora biti pripravljena za IPv6. Vse javne internetne strani in storitve bodo sicer popolnoma prešle na IPv6 protokol do septembra 2012.
Tranzicija
Prehod iz IPv4 na IPv6 je možen samo z uporabo določenih tranzicijskih mehanizmov, kot so npr. tuneliranje, dvojni sklad in mnogi drugi. Potrebno je namreč, da IPv4 uporabnik lahko dostopa tudi do IPv6 vsebin, ter da IPv6 uporabniki dostopajo tudi do IPv4 vsebin. Tranzicijski mehanizmi bodo potrebni toliko časa, dokler ne bomo popolnoma prešli na IPv6.
Prehod je povezan tudi s stroški. Gonilo prehoda je interes, v tem primeru so to predvsem ponudniki vsebin v trenutku, ko so zaradi pomanjkanja IPv4 naslovov prisiljeni preiti na IPv6.
Stanje v Sloveniji
Na uradni strani za IPv6 dan je kot ena izmed redkih omenjena tudi Slovenija. V Sloveniji sledimo prehodu IPv6 predvsem po zaslugi zavoda go6.si, dejavni pa so tudi na Arnesu in APEK-u. Čeprav slovenski operaterji tega še ne oglašujejo, se večinoma že pripravljajo na vpeljavo novega protokola.
V Sloveniji imamo trenutno okoli 1.400.000 IPv4 naslovov. To pomeni en IPv4 naslov na prebivalca. To nam trenutno zadostuje, vendar bo tudi v Sloveniji prehod kmalu potreben.
Možnosti, ki jih omogoča IPv6 v bodoče
Prehod na IPv6 sovpada z velikimi tehnološkimi spremembami v dojemanju interneta in skupnega omrežja, ki nastaja. Vsa dosedanja omrežja se zlivajo v enovito internetno omrežje. Bodoča omrežja se razvijajo v smeri, da bodo usmerjena v pomoč človeku pri vsakdanjem delu in ne direktno v samo tehnologijo.
Pred nami so in to tudi zaradi prehoda na IPv6 spremembe v smeri interneta imenovanega bodoči internet, interneta stvari, v smeri pametnih omrežij, senzorskih omrežij, domačih omrežij, ter v smeri komunikacije naprava-naprava.
Foto: worldipv6day
