Urbana kultura je vse bolj in bolj talilni lonec balkanskih narodov in kultur

Kdo bo skrbel za naše pravice, ko bomo skorajda uvrščeni med nepriznane in neustavne narodne manjšine v lastni državi, saj številni člani ustavno neobstoječih manjšin, ki se drenjajo v prvih vrstah v družboslovni znanosti, medijih, kulturi in lokalni politiki, stegujejo pa roke tudi po državni politiki, izkazujejo občutke večvrednosti in predrzno javno zaničujejo identiteto slovenskega naroda.

Rdeč alarm nam spet tuli

Če je dogajanje v parlamentu odraz stanja duha v naši državi, potem niti ne more biti drugače, kot da nam rdeč alarm tuli.

»Bogokletno«: že Ivan Tavčar in Simon Jenko sta snovala fantazijsko prozo

Slovensko fantazijsko oziroma znanstvenofantastično književnost sta v 19. stoletju ustvarjala že slovenska klasika Ivan Tavčar in Simon Jenko. Prvi je spisal znanstvenofantastični roman 4000 – pripoved o potovanju skozi čas, Simon Jenko pa je ustvaril kratko zgodbo z naslovom Mikromega, ki govori o velikanu in njegovem medplanetarnem popotovanju

Narava in pokrajina (foto): Grad Hmeljnik

Janez Mihovec – Grad Hmeljnik Pozorno oko sredi dolenjske pri prelazu Karteljevo na griču opazi grajsko stavbo. To je Hmeljnik. Eden največjih slovenskih gradov. Z gradnjo so začeli že v 11. stoletju. Po tistem je … Beri dalje

Republika Slovenija in vojni grobovi, pokopališča in grobišča 1. in 2. svetovne vojne

Izhodišče za spletno objavo Republika Slovenija in vojni grobovi, pokopališča in grobišča 1. in 2. svetovne vojne je več kot 40 let raziskovalnega, javnega, dialoškega delovanja pri raziskovanju žrtev 1. in 2. svetovne vojne ter spomina nanje.

Motiv za sprehod skozi različne položaje, v katerih so slovenske žrtve 1. in 2. svetovne vojne in tujci, smrtne žrtve obeh vojn v Sloveniji, je spoznanje o tem, kako oddaljena in obenem v dovolj podobnem položaju je Slovenija v primerjavi z Zahodom.

Opozarjamo na nekatera dogajanja v preteklosti, ob katerih si lahko odgovorimo na to, kakšno prihodnost si želimo.

Slovenci nismo imeli države, ki bi pri urejanju slovenskega mesta mrtvih sledila vzorcem raziskovanja, urejanja vojnih grobov, pokopališče, grobišč, ki so ga razvile zahodne demokracije zlasti po prvi svetovni vojni. Pred tridesetletnico Republike Slovenije je zato lepa priložnost za vzpostavitev slovenskega mesta mrtvih kot pomembnega temelja slovenske državnosti.

V projekciji Republika Slovenija in vojni grobovi, pokopališča in grobišča 1. in 2. svetovne vojne opozarjamo na nekatera dogajanja v preteklosti, ob katerih si lahko odgovorimo na to, kakšno prihodnost si želimo.

Spletna objava Republika Slovenija in vojni grobovi, pokopališča in grobišča 1. in 2. svetovne vojne je še v nastajanju, za vas prosimo za razumevanje pri tehničnih in izgovorjenih škratih. Prava tako vas prosimo, da vprašanja, dopolnitve, popravke pošljete na naslov: [email protected] oz. dr. Jožetu Dežmanu v Gorenjski muzej.

Zaradi uspešne zajezitve prvega vala so virus nekateri podcenjevali

Dr. Bojana Beović: “Odgovorni so čez poletje z izobraževanjem in prerazporeditvami podvojili kapacitete na intenzivnih oddelkih za bolnike s covidom-19, vendar bo v primeru skokovitega naraščanja števila okuženih tudi teh kapacitet zmanjkalo. Problem ni v opremi, ampak predvsem v kadru, ki ga ni mogoče čez noč najti oz. izobraziti.”

Narava in pokrajina (foto): Bobovek

Janez Mihovec – Bobovek Skozi stoletja je po svetju zraslo na tisoče mest. Nekatera uspevajo še danes, druga so potonila v pozabo. Le redkokomu pride na misel, da mora mesto od nekod dobiti material, da … Beri dalje

Slabši so bili od gestapovcev

Dr. Kajetan Gantar je na svojem področju dosegel tako rekoč vse. Odlikujejo ga bistrost, izjemna delavnost in predanost poklicu, ki ga jemlje kot poslanstvo. Kljub visoki izobrazbi in širokemu vedenju se kot pričevalec pokaže v človeški razsežnosti in preprostosti, ki nagovarja najširših krog gledalcev.