Slovenski kristjani moramo zavzeti samozavestno držo

Najprej je treba načelno poudariti, da je družbeno-politično delovanje kristjanov sestavni del krščanskega oznanjevanja. Kakor so se levičarske civilnodružbene organizacije opredelile za Svobodo, smo tudi kristjani in druge demokratične civilnodružbene organizacije upravičeni in dolžni, da … Beri dalje

»Pust’e nas pr’ mir’«

Izrečene besede padajo na zelo plodna tla svetovnega in slovenskega družbenega dogajanja. Spomnimo: v dveletnem boju s pandemijo smo ob nadležni bolezni in izgubi življenja mnogo ljudi čakali sadove takih besed od gospoda, ki jih … Beri dalje

V Dražgošah divje hijene oskrunile grobove

Škof Vovk je leta 1946, ko so iz grobov, kamor so jih spoštljivo pokopali, izkopali Ehrlicha, Natlačena in druge žrtve partije ter jih pokopali neznanokam, pridigal: »V vseh časih so bili grobovi rajnih in pokopališča kraj spoštovanja in nedotakljivosti. Le včasih se je zgodilo, da so divje hijene vdrle na pokopališče in razkopale ter oskrunile grobove«.

Juhant Hribarju: Če se zbirajo jastrebi, tudi teološki, je očitno v družbi marsikaj bolno, ranjeno, pokvarjeno

Ali akademik Hribar v svojem prostem spisu Vprašanje valjhunstva (Delo, SP 27. 11. 2021) meri v smer, ko Jezus pravi, da se tam, kjer je mrhovina, zbirajo jastrebi. Očitno se strinjamo, da je v družbi marsikaj bolno, ranjeno, pokvarjeno? Ni pa dvoma, da so Ušeničnik, Rožman in Lambert Ehrlich takratne razmere označili kot odklon od človeške normalnosti, ravno zaradi totalitarne poškodovanosti pa je še marsikaj v slovenski družbi bolnega in le počasi se izkopavamo ven iz tega. 

Politiki Evropske zveze niso več branitelji krščanskih temeljev Evrope

Očitno tudi politiki EZ niso več branitelji tega reda in pravil? Torej se pogrezamo v mehak in prefinjen totalitarizem medijske nasilnosti, ki ne vidi več resnice, pač pa sedi le še na pragmatični udobnosti, ki jo veter maje in kjer nihče ne more biti več gotov, da jutri ne bo lažno in brez razlogov obtožen česarkoli, totalitarni spretneži pa si manejo roke v gotovosti svojega prestižnega ali finančnega plena?

Potrebni so pogledi nazaj, da bomo z večjim upanjem zrli v prihodnost

Trideset let srečanj pri Lipi sprave, ki so pomenila začetek uveljavljanja poprave krivic in rehabilitacije žrtev bivšega režima. Člani in somišljeniki društva si vseskozi na različne načine prizadevamo za to: izdali smo zbornik Sprava in demokracija, v katerem smo odgovornim in javnosti zapisali svoje usmeritve in pogoje za končanje narodnega razkola, ki ga je povzročila revolucija. Ugotavljamo, da so državni organi storili korake v to smer, a pogrešamo zagotavljanje pravne varnosti za vse, vključno vse žrtve.