Aleš Maver Prvi izidi vzporednih volitev ne obetajo samo napetega volilnega večera, ampak morda celo senzacijo. Na eni strani je CDU z 42 ali 42,5 odstotka doseženih glasov tako rekoč na pragu absolutne večine (na ZDF so … Beri dalje
Samo še trije dnevi so do letošnjih najpomembnejših volitev. Boj za prvo mesto je sicer že odločen, vendar ostaja neznanka barvna podoba naslednje nemške vlade. Odmevi zmage bavarskega terminatorja Karte so morda nekoliko premešale deželnozborske … Beri dalje
Če omenjamo Katoliško cerkev in njeno vlogo v družbeni areni, mora vsaj za njeno hierarhijo, pa tudi za številne katoličane v slovenskem prostoru veljati, da niso spremenjenih razmer izkoristili nič bolje kot družba v celoti. … Beri dalje
Opremljen z ničkoliko kovčki cankarjanske prtljage je slovenski prostor dočakal svojo najtemnejšo uro, najprej z razdelitvijo po prvi svetovni vojni, nato pa z izzivom treh totalitarizmov pred drugo svetovno vojno, med njo in po njej. … Beri dalje
Ko sem izbiral naslov svojega modrovanja, nisem mislil na to, da se bo dobro prilegal aktualnemu kontekstu, saj vsaj v Republiki Sloveniji naše srečanje sovpada s stresnim začetkom novega šolskega leta. Toda občutek ponavljanja že … Beri dalje
Nekje v ozadju glasnega brbotanja ob šokantnem odpoklicu (pardon, odstopu) obeh nadpastirjev Cerkve na Slovenskem se je ponovno odvijala drama zapletenega odnosa slovenskega sveta do “tujine”, do “sveta”. Še dobro, da je bil to Frančišek … Beri dalje
Nedavno izvoljeni koptski papež in patriarh Teodor II. je moral imeti dobre razloge, da se je po državnem udaru proti Mohamedu Mursiju pojavil na televiziji skupaj z vojaškim vrhom in začasnim predsednikom Adlijem Manzurjem. V … Beri dalje
V tem tednu bo zadnje slovo od zgodovinarja Janeza Cvirna, dolgoletnega profesorja na ljubljanski Filozofski fakulteti. Star komaj triinpetdeset let je boj z zahrbtno boleznijo izgubil prejšnjo sredo. Tektonski premiki Verjamem, da marsikdo izmed bralcev … Beri dalje
Kot je čas kislih kumaric kljub neznosni vročini letos okrnjen v Sloveniji, ga skoraj ni v Nemčiji. Kot že od leta 1998 vsakih nekaj let prav sredi vrhunca poletja poteka tudi vrhunec predvolilnega boja pred … Beri dalje
Marsikdo bo težko povezal minulo nedeljo in današnji dan. Težko bo razumel, da se bo isti papež Frančišek, ki je ves teden navduševal milijone mladih, v zgodovino Cerkve na Slovenskem in nasploh v slovensko zgodovino vpisal kot tisti, katerega podpis bo zapečatil nekaj, kar je videti kot obglavljenje naših krajevnih cerkva. Seveda se – upam – vsi zavedamo, da bi bilo preveč preprosto zdaj z besnimi pogledi streljati proti od sveta odmaknjenim pisarnam večnega mesta, od koder je papež dobil v podpis usodni dokument. Vsak vsaj približno razumen človek bo vedel, da se to, kar je upravičeno videti kot tragedija, ni začelo sredi Italije, ampak pri nas, in da ne prvo ne odločilno poglavje te tragedije ni bilo spisano danes, marveč daleč nazaj, morda pred več desetletji.
Res je zanimivo naključje, da je papeža Frančiška prvo apostolsko potovanje popeljalo prav na svetovni dan mladih, in to v “njegovo” Latinsko Ameriko. Toliko bolj, ker bi moral dogodek brez svetovnega prvenstva v nogometu biti šele leta 2014, letos pa smo na njem pravzaprav pričakovali še Benedikta XVI.
Temu primerno je seveda navdušenje v Braziliji, ki jo sicer že zaradi razsodbe enega pontifeksovih davnih prednikov (za katerega bi se danes marsikdo raje naredil, kot da ga ni bilo) uradni jezik loči od Bergoglieve Argentine, vendar ni zaradi omenjenega dejstva nič manj latinskoameriška. Svoje posebnosti je pokazala že ob sprejemu novega rimskega škofa.
Letos je res leto odstopov tistih, ki običajno ne odstopajo. Po papežu Benediktu XVI. in svoji nizozemski sosedi Beatriki se je včeraj od belgijskega prestola poslovil še kralj Albert II. Zamenjal ga je njegov prvorojenec, kronski princ Filip, nova belgijska kraljica pa je njegova kar nekaj let mlajša žena Matilda.
Filip prevzema protislovno dediščino. Belgijska monarhija je že po svojem nastanku med najbolj ljudskimi v Evropi, saj je bil njen nastanek na moč podoben nekoliko poznejši obnovi norveške. Kralj iz dinastije Saška-Coburg-Gotha, ki je nekoč vladala tudi na povsem drugem koncu Evrope, v Bolgariji, je bil v ustavno ureditev dodan kot nekak privesek, saj leta 1831 republike preprosto še niso bile v modi.
Ko se je Ivo Sanader nekako pol leta po svojem odstopu s položaju predsednika stranke in vlade v svoji stiski in revi odločil, da vzame škarje in platno nazaj, je s svojim poskusom klavrno propadel. Pravzaprav je s tem na neki način celo pospešil svojo pot v Remetinec, ki se ji je skušal izogniti. Jankovićevi apetiti po vrnitvi v nacionalno areno so na moč podobni Sanaderjevim. Vendar Pozitivna Slovenija ni HDZ, ni stranka s kakršno koli tradicijo ali samostojnim pomenom. Ker težava večine levosredinskega dela političnega prostora ni zgolj v njegovem vsebinskem profilu, marveč že čisto v izhodišču tudi to, da strank kot političnih dejavnikov ne jemlje čisto resno, je štartni položaj ljubljanskega župana bistveno boljši od Hrvatovega.
Pred skoraj natanko sto dvajsetimi leti, 7. julija 1893, rojeni Miroslav Krleža verjetno ni samo največji hrvaški pisatelj, pač pa bi po pravici sodil med prvo peterico evropskih literarnih velikanov dvajsetega stoletja. Tam ga navadno … Beri dalje
Libanon je nenavadna dežela. Čeprav ima v grbu in zastavi cedro in čeprav je “libanonska cedra” že iz Stare zaveze zelo domač pojem, danes omenjenih dreves v deželi praktično ni. Odpihnila jih je zgodovina. Ni … Beri dalje
Mitt Romney je kljub vremenskim neprilikam v floridski Tampi dosegel vrhunec svoje kariere. Če bo uspel zmagati še na prvi novembrski torek, ga bo seveda neprimerljivo nagradil. Kar samo po sebi ni nemogoče. Barack Obama … Beri dalje
Tragični sklepni obrat je torej doživelo skoraj dve desetletji trajajoče sladko-kislo razmerje med edinim slovenskim kardinalom in glavnino tukajšnjih medijev. Dvoglava pošast Res je, tako imenovana sredstva družbenega obveščanja so Franca Rodeta velikokrat pričakala na … Beri dalje
Pravzaprav nič nepričakovanega. Krize in občutka vsesplošnega razsula noče biti konec, prepričanje o pokvarjenosti politikov vseh barv narašča iz dneva v dan, ljudje se vse bolj ozirajo po hitrih rešitvah. Torej je napočil skrajni čas, … Beri dalje
(Uradno še vedno suspendiranemu) romunskemu predsedniku Traianu Basescuju ne bo lahko niti, če mu bo vladajoča koalicija po razsodbi ustavnega sodišča dovolila ponovno zasesti položaj. Do konca rednega mandata konec leta 2014 se bo moral … Beri dalje
Ves hrup, povezan s tremi dekleti iz skupine Pussy Riot, me je končno pripravil, da sem si ogledal njihov slavni nastop v moskovskem Odrešenikovem svetišču. Ob njem mi ni bilo prijetno. Stare znanke Punce v … Beri dalje