Aleš Primc 
HVALA!!! Podpisi so zbrani! Z veseljem sporočamo, da je bilo oddanih več kot 43.850 podpisov za referendum proti zastrupljanju bolnikov in proti zlorabam! Hvala ker smo družba sočutnih ljudi, ki ne podpira smrti bolnikov z zastrupitvijo in … Beri dalje
V parlamentu so sprejeli krivičen in nehuman zakon o zastrupitvah bolnikov. Po novem bi bila zastrupitev človeka ena od zdravstvenih storitev. In to celo ena od najcenejših, ki povrhu vsega zagotovi še to, da ne boš … Beri dalje
Ko je v parlamentu govor o družinskih temah, že 20 let poslušamo, da otrok ne potrebuje mame in očeta. V zadnjih letih so začeli to trditi tudi mnogi profesorice in profesorji Pedagoške in Filozofske fakultete, Fakultete za socialno delo in Fakultete za družbene vede. Nekaj takih mnenj je bilo tudi podlaga za sramotno odločitev Ustavnega sodišča o ukinitvi zakonske zveze žene in moža ter posvojitvah otrok v istospolna razmerja.
Izjava za javnost Gibanja za otroke in družine ob prvi obletnici protestnega odhoda iz Državnega zbora zaradi sovraštva do starih staršev in vnukov. Predstavniki Gibanja za otroke in družine smo 26.1.2017 protestno zapustili zasedanje DZ … Beri dalje
»Še tako dober vojskovodja ne more rešiti problemov v družbi in zavarovati naroda pred samim seboj. In tisto, s čemer imamo v Evropi problem je to, da imamo problem sami s sabo. … In sicer, … Beri dalje
To je naša zakonodajna, izvršna, sodna in finančna oblast. Ampak, da so ti na teh položajih, ni njihov problem. To je naš problem, ki smo si ga sami naredili. Lahko se tolažimo, da ni tako hudo. Od te tolažbe bo samo še huje. Včasih si moramo priznati, da smo morda kaj naredili narobe in začeti delati drugače.
V Sloveniji država in občine financirajo celo vrsto organizacij civilne družbe. Financiranje je na podlagi zagotavljanja sredstev za letno delovanje, kakor tudi projektno. S tem seveda ne bi bilo nič narobe, če bi od države vse organizacije dobile denar za letno delovanje in financiranje njihovih projektov. Seveda ni tako.
Po odločitvi Ustavnega sodišča je še bolj jasno, da tisti, ki se zavzemajo ukinitev zakonske zveze žene in moža, nimajo pravnih argumentov. Imajo zgolj interese. Jaz bi rad bil del civilizacije, ki hoče preživeti. Pomemben odgovor na to bomo verjetno dali in dobili na eno od decembrskih nedelj. Ali bomo spoštovali najmanjšo celoto človeka?
Ker je njegova prepričevalna moč tako izjemna, mu naglas v svetovnih in naših medijih redko nasprotujejo. Raje ga prikazujejo prilagojeno svojim interesom. Napihujejo en vidik z namenom, da bi prikrili vse ostalo. Praviloma. Včasih se v svoji manipulativni vnemi tudi naravnost zlažejo. To je žalostna značilnost aktivističnih posebej slovenskih poročevalcev.
Pred mesecem in pol so svet pretresli grozljivi videoposnetki, ki dokazujejo, da ameriška organizacija Načrtovano starševstvo (Planned Parenthood) poleg splavov, ki jih opravlja, vzporedno pelje še trgovino s telesi splavljenih otrok. Izkazalo se je, da izvajanje splava prilagajajo potrebam po delih teles za prodajo.
Na skupščini ustanovnih vlagateljev televizije me je nepričakovano doletela čast, ki sem jo sprva dojel kot muko. Predlagan sem bil in nato, kljub svojim izraženim pomislekom ter vzdržanemu glasu, bil imenovan za člana upravnega odbora. Potem sem razmišljal: »Kolikokrat si slabe volje zaradi medijskega poročanja?«
Morda se nam zdi, da veliko in dobro delamo. Se strinjam, da smo veliko naredili. Žal rezultati, kažejo, da to ni zadosti. Potrebna je naslednja faza. Prevzeti moramo več odgovornosti, prevzeti tudi nekaj tveganja, poskusiti nekatere stvari drugače. Brez sprememb ne bo sprememb. Bodimo sprememba! Bodimo prihodnost!
Slovenski medijski prostor ni pluralen. Veliko ljudi v obstoječih medijih ne more slišati, gledati ali brati novic, komentarjev in stališč vsaj približno z njihovega zornega kota. Še več, največjih deset medijev v državi pogosto žali vrednote, življenjski stil in prepričanja velikega dela državljank in državljanov. V porog moramo enega od njih obvezno plačevati s 153 EUR na leto.
V demokratičnem svetu so tarče raziskovalnega in ustvarjalnega novinarstva precej enakomerno razporejene po družbenem in političnem spektru. V Sloveniji pa elita koordinirano zatira svoje nasprotnike preko vsaj desetih največjih medijev. Zadnji tak primer »raziskovalno« »ustvarjalnega« novinarstva so več let stara ‘senzacionalna’ elektronska sporočila med Janšo in Kovačičem.
So primeri, ko sta strah, oz. derivati strahu, ter vest v precejšnjem nasprotju. To se velikokrat dogaja pri t.i. državljanskem pogumu. Tukaj tehtanje med strahom »ali bom z izpostavljanjem škodil družini, ogrozil svoje koristi ali užitke«, ter tistim, kar mislimo, da je prav, največkrat pripelje do tega, da damo prednost strahu. Čeprav si ne priznamo radi, da smo to naredili pod vplivom strahu.
Prejšnji teden sem bil po daljšem času na seji Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Veliko novih obrazov, a enako ozračje nestrpnosti in sprenevedanja. Eni vse vedo in so dobri, drugi nič ne vedo in so pokvarjeni. Eni smo po naravi ‘zagamani’, drugi pa odprti in pametni. Sprašujem se, kako je mogoče, da so obrazi novi, vse ostalo pa enako?
Privatniški individualizem in modna nezainteresiranost za javne zadeve pri večini je ključni razlog, da smo, kjer smo. Mišljenje, da so zame edino pomembni moja družina, prijatelji, služba, hobi in dopust, pa če se cela država ali svet podreta, slej ko prej pripelje do tega, da zaškripa prav pri stvareh, ki mi največ pomenijo. Do tega sedaj neizbežno prihaja.
Leto 2014 je za marsikoga leto streznitve. Demokracija in pravna država sta se v letu 2014 iz maske spremenili v farso in tragedijo. Niti za demokratični in pravni videz se več ne trudijo. Pravosodje, državna podjetja, šolstvo, sociala, … do Rdečega križa, vsaj 95% državnih in paradržavnih družbenih podsistemov je trdo v rokah partije. Kje je vendarle kakšna izjema, da potrjuje pravilo.
Janez E. Krek je utemeljil razliko med socialisti in svojim krščanskosocialnim gibanjem z besedami: »Razlika med nami in socialisti je v tem, da socialisti zmeraj govorijo: »najprej oblast, potem bomo pa nekaj naredili«, medtem ko mi pravimo: »ne glede na to ali smo na oblasti ali ne, bomo naredili, kar zmoremo in je naša dolžnost««.
Če otrok nima pravice do življenja v materinem trebuhu, zakaj bi jo imel potem ko se rodi? Ta logika je v četrtek 13. februarja verjetno vodila 86 poslank in poslancev belgijskega parlamenta, da so izglasovali … Beri dalje