Učitelj in ravnatelj naj raziskujeta v svoji zahtevnosti, trdnosti in pogumu meje, znotraj katerih lahko stvari peljeta po svoje tako, da bo šola in pouk kar najbolj uspešna in učinkovita, da bosta prijazna na ta način, da se bodo lahko otroci kar največ naučili za življenje.
Ali mora biti šola prijazna. Antropologinja Vesna Godina a večkrat govori o tem, da ni nobenega razloga, da bi bila šola prijazna oz. da bi se otroci v šoli počutili “fajn”. Ni moj namen, da bi polemiziral z Godino. Želim le iskati sobivanje prijaznosti in zahtevnosti šole do otrok. Oboje lahko sobiva. Ni nujno da ravno v istem trenutku, lahko pa sobiva kot sobivata leva in desna noga pri hoji. Nikoli nista hkrati obremenjeni, A ravno to omogoča enakomerno umirjeno gibanje naprej. To omogoča razvoj in napredovanje, uspešno in učinkovito šolo. Prijaznost, toplina pomoč, razumevanje . To je odnosna dimenzija šole in njena desna noga. Zahtevnost, doslednost, trdo delo, postavljanje in doseganje ciljev pa je dimenzija odgovornosti in zahtevnosti. Je desna noga šole. Samo zahtevna šola se čudno opoteka in skače po eni nogi in na enak način se giblje samo prijazna šola.
Šola in posledično učitelji morajo biti prijazni in zahtevni do učencev. Obenem pa mora biti šola in ravnatelj prijazen in zahteven do učiteljev. Ravnatelj mora poslušati svoje učitelje, jih razumeti obenem pa mora od njih tudi veliko pričakovati in zahtevati. V nekaterih OŠ imajo obvezno prisotnost do določene ure v dnevu. V eni takih šol mi je ravnateljica rekla, da je bil v začetku precejšen odpor do tega, sedaj pa je sprejeto in to tudi omogoča dober razvoj šole. Ta ravnateljica deluje izjemno toplo in prijazno. Verjamem, da tako deluje tudi do učiteljev.
Ravnatelj pa tudi učitelji morajo biti prijazni in zahtevni tudi do staršev: jih poslušati, jim pomagate, jih kdaj tudi potolažiti, obenem pa jasno določiti meje, se postaviti za svoje učitelje, ko je to potrebno, se ne ustrašiti groženj z odvetniki in inšpektorji.
V dimenziji zahtevnosti se seveda skriva tudi pogum. Gre za pogum učiteljev, da stvari peljejo tako, kot se jim zdi prav, da se zavedajo, da kar ni prepovedano, je dovoljeno. Po drugi strani pa gre tudi za pogum šole in ravnatelja, da si upa peljati to šolo malo po svoje, da da svoji šoli neko drugačnost, da se postavi za svoje, ko je to res potrebno. Učitelj in ravnatelj naj raziskujeta v svoji zahtevnosti, trdnosti in pogumu, meje znotraj katere lahko stvari peljeta po svoje tako, da bo šola in pouk kar najbolj uspešna in učinkovita, da bosta prijazna na ta način, da se bodo lahko otroci, kar največ naučili za življenje.
Pripis uredništva: Danilo Kozoderc je doma iz Frama, oče treh otrok, svetovalec na področje vzgoje in izobraževanja. Ukvarja se tudi z didaktičnimi igračami za otroke.
