R. Čakš, Drugi svet: Strah pred Toninom

Verjetno se spomnite priljubljene igrice iz otroških let, ko vas je po sobi lovil strašen črn mož in če se vas je dotaknil, ste postali njegovi pomočniki. Na krik »Kdo se boji črnega moža?« ste seveda vpili, »nihče!«, a v resnici so vas z njim strašile mame, kadar niste bili pridni; bil je vaš skriti strah, pogosti gost vaših nočnih mor.

Kasneje, nekje na poti v odraslost ste dozoreli za spoznanje, da črni mož živi le v otroški domišljiji kot priročen starševski bavbav za discipliniranje razpuščene otročadi. Verjeli ste, da je enkrat za vselej odšel iz vašega življenja. A v resnici vas z njim, samo v drugi formi in vsebini, manipulatorji vseh sort po potrebi strašijo še dandanes.

……

Bavbav lik Mateja Tonina, kakršnega vam slikajo ti pravljičarji, je kot črni mož iz vašega otroštva. Kot strah, ki je v sredini votel in ga okrog nič ni, a hkrati zelo priročen za zastraševanje potencialno nediscipliniranih volivcev.

……..

In ti bodo naredili vse, da ga ustavijo. Tudi novo stranko, če bo potrebno.

…….

Povedano pod črto; bolj kot s prividi črnih mož in medsebojnimi spopadi za primat bi se slovenska desnica morala ukvarjati z enačbo, v kateri A+B+C ni zgolj 26, ampak vsaj 46. Svoj čas je Novakova v državnem zboru učenca s trdo bučo že ustrezno podučila o pomenu takšnega seštevanja in ne bi škodilo, če bi gospa profesor lekcijo odčitala še komu iz sorodne desne.

Pri odločitvi kako in s kom naprej v svetlejšo prihodnost slovenske pomladne politike je Einsteinovo definicijo norosti kot »prizadevanje nekoga, ki kar naprej počne isto, pričakuje pa drugačne rezultate«, treba nujno upoštevati.

Vir: blog Kam greš?