V zvezi s 57. številko se je spletla še neka »teroristična« zgodba. Namreč, nekdanji partizanski diverzant iz Maribora Ladislav Grad, z vzdevkom Kijev, rusofil, zato vseskozi pod lupo Udbe, je v krogu svojih borčevskih prijateljev predlagal – konec februarja ali v začetku marca 1987 – nič manj in nič več kot bombni napad ter zrušitev zgradbe v Ljubljani, kjer domuje Nova revija.
Pred natanko petindvajsetimi leti smo Slovenke in Slovenci 8. aprila 1990 po 60 letih odšli na svobodne večstrankarske volitve. To je bil praznik, to je bil dan upanja in pričakovanja, dan, ko so se začele … Beri dalje
Ne glede na to, koliko abotnih razlagalcev slovenske ekonomije in politike je doslej že dobilo svojih pet minut v javnosti, Bojana Požarja niste mogli zaslediti v nobenem slovenskem mainstream mediju. Ne glede na to, koliko … Beri dalje
Koliko lepih trenutkov zamudimo, ker nas vabilo, novica ne ujame … Po drugi strani pa svoja srca in glave polnimo z balastom, ki nam ga dobra promocija prikazuje kot čisto zlato … Kakšna reklama prepriča … Beri dalje
Jesenice so bile včasih Jugoslavija v malem, zdaj pa so Slovenija v velikem: brez služb, brez idej, brez vizije in zato brez perspektive. Železarna je njega dni urejala življenja svojih delavcev do potankosti: zaposlil si … Beri dalje
V Sloveniji obstaja obsežen črni trg z diplomami in magisteriji. Za Epilog so spregovorili tisti, ki za denar pišejo diplomske in magistrske naloge, ter razkrili, koliko za svoje delo računajo. Za študente katerih fakultet največ … Beri dalje
Na občnem zboru 21. marca 2015 smo zbrani člani društva Nova slovenska zaveza obravnavali stanje pravne države in napredek slovenskega naroda v postopku končanja državljanske vojne in doseganju sprave. V letu, ki zaznamuje 70 let … Beri dalje
Britanci mnogih zločinov ne priznajo, tistega nad Slovenci pa celo zanikajo. Ko so se Britanci leta 1945 poslavljali od vodilnega mesta v svetovni politiki, so poskrbeli še za enega zadnjih velikih zločinov, ko so predali Stalinu in njegovim zaveznikom (ob delni asistenci Američanov in Francozov) okoli dva milijona beguncev, ki so želeli ubežati komunizmu. Med temi milijoni je bilo tudi več kot 12.000 slovenskih beguncev.
V knjigi Katoliška cerkev in država v Jugoslaviji 1945–1973: sociološki teoretični vidiki in raziskovalni model, ki je izšla leta 1976, je profesor na FDV in svetovalec Milana Kučana Zdenko Roter popisal, kako se onemogoči delovanje … Beri dalje
Odločil sem se, da že pred časom začeto razpravo o odnosu med konservativnostjo ter liberalizmom (glej povezavo) navežem na konkretno, v tem trenutku zelo aktualno politično temo družinske zakonodaje. Moj namen je dvojen. Spričo aktualnosti … Beri dalje
Kdo sploh nadzira množice uradnikov, ki si izmišljujejo vedno nove birokratske nesmisle? Pravijo, da se hudič skriva v podrobnostih. Pri zakonih se hudič skriva v podzakonskih predpisih – uredbah, ki jih sprejema vlada, in pravilnikih, … Beri dalje
“Volitve, ki so bile na cvetno nedeljo pred 25 leti, smo čakali 45 let,” se spominja starosta slovenske politike Ivan Oman. Med drugim je bil prvi predsednik prve politične stranke pri nas – Slovenske kmečke … Beri dalje
Pogovor z dekanom in kulturnikom Jankom Krištofom Janko Krištof je koroški duhovnik, župnik na dveh farah – v Bilčovsu in Št. Ilju, dekan, kulturnik in predsednik Krščanske kulturne zveze. Srečala sva se v Stični, kjer … Beri dalje
Publicist Igor Omerza je 8. aprila 2015, na 25. obletnico prvih demokratičnih volitev, v Ljubljani predstavil svojo najnovejšo knjigo z naslovom Veliki in dolgi pohod Nove revije. Urednik Mohorjeve založba Celovec, pri kateri je knjiga … Beri dalje
Ni mi jasno, kdaj je »gejevski aktivist« postal »borec za človekove pravice«. Kajti ni še znano, da bi bile pravice, za katere se borijo gejevski aktivisti, postale »človekove pravice« v smislu splošne in vesoljne deklaracije ZN iz leta 1948. Prepričan sem, da imajo ta trenutek istospolni vse pravice, ki izhajajo iz splošne deklaracije.
Trditev, da smo bili Slovenci med osamosvojitvijo enotni, je zgolj mit, so ugotavljali udeleženci današnje okrogle mize ob 25. obletnici prvih demokratičnih volitev. Po besedah predsednika VSO Aleša Hojsa se je enotnost izrazito pokazala le … Beri dalje
Paradoks reform je naslednji: ko so časi dobri, bi bile reforme razmeroma neboleče, ni pa zanje prave motivacije, saj gre vsem dobro. Ko so časi slabi, obstaja motivacija, ni pa denarja, da bi jih izpeljali … Beri dalje
Zagreb, glavno mesto naše južne sosede se turistično vedno bolj razvija in danes nudi že mnogo zanimivosti in aktivnosti v samem mestu ter njegovi okolici. Četudi je glavna turistična točka na Hrvaškem njena obala, se … Beri dalje
Komunistična partija (in njeni nasledniki) je izkoristila t.i. narodno-osvobodilni boj, da se je lahko strahopetna skrila in še danes manipulira s pojmi. Le kako je vendar mogoče, da iz dneva v dan odkrivamo nova grobišča dejanskih in namišljenih »narodnih izdajalcev« ter spoznavamo vso tragično razsežnost »zločina brez zločincev«? Tudi na Primorskem.
25 let mineva od prvih demokratičnih volitev. Spominjam se tistih dni, ki so nas takrat vse navdajale z upanjem in optimizmom. Ni bilo samoumevno, niti nam ni bilo nič podarjeno. Stare strukture so se v … Beri dalje