Publicist Igor Omerza je 8. aprila 2015, na 25. obletnico prvih demokratičnih volitev, v Ljubljani predstavil svojo najnovejšo knjigo z naslovom Veliki in dolgi pohod Nove revije. Urednik Mohorjeve založba Celovec, pri kateri je knjiga izšla, mag. Hanzi Filipič, se je Omerzi uvodoma zahvalil za zaupanje in ga označil za „hišnega avtorja“, kajti to je že avtorjeva peta knjiga, ki je izšla pri najstarejši slovenski založbi.
Omerza ostaja tudi v novi knjigi zvest svojemu temeljnemu pristopu, ki ga prepoznavno razvija v vseh dosedanjih delih: na podlagi (preostalih!) najdenih arhivskih dokumentov UDBE rekonstruira ozadje dogajanj, ki jih obravnava, in tako pomaga bralcu, da dobi vpogled v to, kako je tajna politična policija spremljala, dojemala in ocenjevala dogajanje ter kako je na podlagi tega razumevanja zakulisno delovala.
Včeraj predstavljena knjiga Veliki in dolgi pohod Nove revije obsega pet poglavij. Omerza opiše proces zorenja ideje in začetek izhajanja Nove revije. Kmalu po Titovi smrti se je pod pobudo za novo revijo podpisalo več kot šestdeset kulturnikov in intelektualcev (UDBA je akterje nove revije v svojih zabeležkah obravnavala kot predstavnike „meščanske desnice“ in „anarholiberalce“, ki so začeli intenzivno iskati priložnost za uveljavitev v novem prostoru). Kot prelomno avtor izpostavi znamenito 57. številko Nove revije (izšla je 16. februarja 1987), v kateri je želelo šestnajst avtorjev (med drugimi Jože Pučnik, Tine Hribar, France Bučar in Peter Jambrek) odpreti „perspektivo za nov način razumevanja slovenstva“. V nadaljevanju opiše reakcijo jugoslovanske vojske leta 1987 na gloso Viktorja Blažiča, v kateri kritizira Jugoslovansko armado, ter zaključi s predstavitvijo Ustavne številke Nove revije.
Ob zaključku predstavitve se je Omerza vprašal, kakšno je pravzaprav mesto in vloga Nove revije v procesu slovenskega osamosvajanja. Po njegovem mnenju je Nova revija odigrala zelo pomembno vlogo pri vzpostavljanju slovenske države, čeprav bi se vsebine, tako Omerza, ki jih je objavila Nova revija, v vsakem primeru artikulirale, če ne v Novi reviji, pač kje drugje in v drugačnih oblikah. Ta ugotovitev pa avtorja ne odvrne od zaključne ocene o „gromozanskem pomenu Nove revije za novejšo slovensko zgodovino“, pri čemer ima v mislih vseh 95 številk revije, koliko jih je izšlo. Pomen Nove revije je tako veliki, „da nihče, ki se bo kdajkoli pošteno ukvarjal z opisovanjem ‘slovenskih’ 80. let minulega stoletja, ne bo mogel mimo njene ključne vloge pri demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije“.
V knjigi so predstavljeni in objavljeni številni originalni arhivski dokumenti, nekateri prvič. Knjiga je tudi slikovno bogato opremljena. V njej srečamo številne takratne (in v določeni meri tudi sedanje) osebe iz političnega in kulturnega življenja, ki so bistveno zaznamovali prehod Slovenije v demokracijo – na tej ali oni strani.
Predstavitve knjige so se udeležili tudi nekateri ključni akterji Nove revije: Niko Grafenauer, zakonca Hribar, Dimitrij Rupel, Alenka Puhar in drugi.
Knjigo Veliki in dolgi pohod Nove revije lahko naročite na Časniku.