Paradoks reform je naslednji: ko so časi dobri, bi bile reforme razmeroma neboleče, ni pa zanje prave motivacije, saj gre vsem dobro.
Ko so časi slabi, obstaja motivacija, ni pa denarja, da bi jih izpeljali na neboleč način.
Okno priložnosti za reforme je vmes – na prehodu iz slabih v dobre čase. V državno blagajno priteka nekaj več denarja, s katerim se da podmazati reforme, živ pa je spomin na čase krize, ki je pokazala slabosti, ki jih je z reformami treba odpraviti.
Okno za reforme je v Sloveniji odprto zdaj
Gospodarska kriza popušča. V Sloveniji je bila med najglobljimi in najdaljšimi, kar pomeni, da naš politični sistem ni kos vladanju v kriznih razmerah ter da gospodarski in javni podsistem nista do te mere avtonomna, da bi se na krizo lahko odzvala politiki navkljub.
Politična kriza še traja. Ministri prihajajo in odhajajo, koalicija se vsake toliko strese. Razpadanje koalicij in vlad v zadnjih sedmih letih kaže, da je bila slovenska politika bolj generator kot pa sanator krize. Gospodarski odboj se je zgodil šele pozno lani, ne da bi si kakšna vlada lahko za to pripisovala kakšne posebne zasluge.
Dobre novice niso zasluga slovenskih vlad
Gospodarsko rast beležimo zaradi izvoznikov, ki jim gre na roko konjunktura na naših izvoznih trgih. Ta bi lahko še kar trajala, ker je zaradi znatnega padca evra evropsko gospodarstvo bolj konkurenčno. Cene goriva padajo zaradi ameriškega vlaganja v nove tehnologije za iztiskanje domače nafte in plina, zaradi sporov med muslimani in zaradi Ukrajine. Cene denarja padajo zaradi kvantitativnega popuščanja, ki ga izvaja Evropska centralna banka.
Povečani prihodki v proračun zaradi zgornjega ter ukrepi Janševega Zujfa so tisto, zaradi česar se državna blagajna po dolgem času spodobno polni. Sredstva, s katerimi bi lahko podmazali reforme, so.
Lepa ilustracija primernosti trenutka je trg dela. Če bi zdajle Slovenija uzakonila fleksibilnejši trg dela, bi podjetniki zaposlovali bolj kot sicer, ker bi jim bil prihranjen strah, kako se bodo morebitnih presežkov znebili ob naslednji krizi. Tog trg dela, kakršnega imamo, zdajle preprečuje, da bi se brezposelnost zmanjševala hitreje.
Zunanje in notranje okoliščine so dobre
Okoliščine so torej prave, edino vprašanje je, ali imamo vlado, ki bi hotela stvari spreminjati, modernizirati. Ali imamo vlado, ki jo usoda države zanima bolj kot njena lastna usoda? Ali se bo Cerar lahko posvetil še čemu drugemu in ne le permanentnemu iskanju rešitev težav, ki nastajajo znotraj njegove stranke, vlade ali koalicije?
Verjamem, da je v vladi veliko ljudi, ki nimajo česa izgubiti. Zanje bo uspeh, da bodo zdržali do konca mandata in si bodo s tem popravili življenjepis in morda celo tekoči račun. Od teh posebnega motiva za kak dosežek niti ne moremo pričakovati.
Več lahko preberete na Planet Siol.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
