Trditev, da smo bili Slovenci med osamosvojitvijo enotni, je zgolj mit, so ugotavljali udeleženci današnje okrogle mize ob 25. obletnici prvih demokratičnih volitev. Po besedah predsednika VSO Aleša Hojsa se je enotnost izrazito pokazala le na plebiscitu, podobno je ocenil tudi predsednik takratne prve vlade Lojze Peterle.
Kot je na okrogli mizi v organizaciji Slovenskega svetovnega kongresa in Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) dejal Hojs, enotnosti ob osamosvojitvi ni bilo, ker je “takratna komunistična oblast delala vse, da do samostojnosti in sprememb političnega sistema ne bi prišlo”. Pri tem je spomnil na t. i. temeljno listino SZDL iz leta 1989, ki je nasprotno od Majniške deklaracije govorila o tem, “da želimo ostati v skupnosti jugoslovanskih držav”.
Pripravljenost na spremembe je po besedah Hojsa prišla šele po padcu Berlinskega zidu in razpletu dogodkov v Romuniji, ko je množica likvidirala dotedanjega voditelja Nicolaeja Ceasescuja. “Ta likvidacija je streznila partijske glave pri nas,” je dejal.
Podobno ocenjuje Peterle. Na torkovi državni proslavi v Cankarjevem domu se je zdelo, da je bilo takrat “vse skupaj zelo enotno, romantično in prisrčno, a sam tega nisem čutil,” je opozoril.
Tudi on meni, da je takratna komunistična partija skušala narediti vse, da bi ohranila čim večji vpliv. Na spremembe je pristala šele zaradi pritiska demokratičnih sil doma in propadanja komunizma v Evropi, je dejal.
Glede volitev pred 25 leti Peterle ocenjuje, da so bile zgolj delno demokratične: “Nasprotna stran je namreč imela finančno, medijsko in organizacijsko prednost.”
Hojs je opozoril, da takratne volitve v zbor združenega dela, ki je bil eden od treh domov skupščine, današnjih meril za demokratične volitve ne bi prestale. V omenjeni zbor so namreč lahko kandidirali le tisti, ki so dobili dovolj glasov znotraj svoje organizacije.
“Zbor združenega dela je pomenil tudi tretji glas, ki so ga imeli samo nekateri. Z vidika enakosti volilne pravice te volitve zato niso bile korektne. To je točka, v kateri bi takšen volilni sistem padel na vsakem današnjem ustavnem sodišču ne glede na sestavo,” pa je opozoril predsednik takratnega zbora občin Ivan Bizjak.
Peterle je spomnil, da je bil zbor združenega dela edini dom v skupščini, kjer Demos ni imel večine, in je zato pogosto nagajal. Tako med drugim zakona o lastninjenju sploh ni želel dati niti na dnevni red, je spomnil.
Več lahko preberete na strani Demokracije.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
